Braslav Rabar, tvorec sistema

Braslav Rabar se je rodil v Zagrebu 27. septembra 1919. Kot dijak se je ukvarjal s šahom in pri dvajsetih postal prvak banovine Hrvaške, med vojno pa se udeležil turnirjev v Münchnu v letih 1941 in 1942. Ob prestižni zmagi nad Efimom Bogoljubovom je nabiral izkušnje v partijah z Aleksandrom Aljehinom in Paulom Keresom. Zaradi udeležbe na zloglasnih turnirjih, ki jih je prirejal nacistični režim, Rabar po vojni ni bil posebno priljubljen pri šahovskih oblasteh, a se je vseeno uvrstil med šesterico, ki je nastopila na prvi povojni olimpijadi v Dubrovniku. Odigral je vrhunsko, osmim zmagam dodal dva remija in bil prvi junak zmagovite ekipe. Obenem je postal mednarodni mojster, leto pozneje pa v Sarajevu osvojil še naslov prvaka SFRJ. Zanesljivi Braslav je bil nepogrešljiv člen reprezentance na olimpijadah v Helsinkih leta 1952 in v Amsterdamu leta 1954, ko je SFRJ osvojila dva brona. Uvrstil se je na medconski turnir v Göteborgu, odmevno premagal Efima Gellerja in Miguela Najdorfa, a končal sredi lestvice.

Rabar je zdaj dal prednost poklicu; postal je šahovski novinar na zagrebškem radiu in pozneje na televiziji. Že leta 1953 je za nekaj let postal urednik zagrebškega Šahovskega glasnika, vodilnega šahovskega časopisa v povojni Jugoslaviji. Bil je tudi šahovski pedagog in pisec otvoritvenih priročnikov, osnoval je Center za napredek šaha in sistem razvrščanja otvoritev, ki ga je nato desetletja uporabljal kultni beograjski Šahovski informator, najbolj prodajana šahovska knjiga v zgodovini. Braslav Rabar je umrl v Zagrebu leta 1973.