Vlagatelji smo v ponedeljek in torek velik del pozornosti namenili objavam ravni predhodnih ocen indeksov PMI (tako imenovanih »flash PMI indeksov«) za Nemčijo, Francijo in območje evra. Padec skupnega (»composite«) indeksa PMI za evrsko območje v septembru dodatno podpira napovedi šibke oziroma šibkejše gospodarske rasti v območju evra. Znižanje skupnega oziroma »kompozitnega« indeksa PMI indeksa avgustovskih 51,9 na septembrske 50,4 točke pomeni, da bo gospodarska rast v tretjem letošnjem četrtletju nižja od gospodarske rasti iz drugega letošnjega četrtletja, ko je le-ta znašala 0,2 odstotka v medčetrtletni primerjavi (odčitek indeksov PMI nad 50 točk sicer pomeni širjenje, odčitek pod 50 točkami pa krčenje). Najbolj skrb zbujajoče je sicer dejstvo, da se je šibkost v območju evra začela razširjati iz proizvodnega dela v storitveni del ekonomije. Indeks storitvene dejavnosti PMI za območje evra se je v mesecu avgustu znižal na 52 točk, kar predstavlja 8-mesečno dno.
Na nacionalni ravni je nemška industrija, ki je motor evropske in s tem tudi slovenske ekonomije in blaginje, avgusta spet zapisala krčenje. Nemški skupni PMI je padel na najnižjo raven po oktobru 2012, medtem ko je njegova proizvodna oziroma industrijska komponenta padla na najnižjo raven po juniju 2009 – 41,1 točke. Makroekonomski analitiki so sicer pričakovali odčitek v višini vsaj 44 točk. Ta odčitek nakazuje na medčetrtletno gospodarsko rast v Nemčiji med 0 in –0,3 odskoka, kar pomeni, da se Nemčija trenutno verjetno že nahaja v blagi tehnični recesiji. Glede na krepke upade v avgustovskih in septembrskih odčitkih kitajskih ravni rasti industrijske proizvodnje in rasti povpraševanja tamkajšnjih gospodinjstev lahko ugotovimo, da se bodo stvari v Nemčiji in v območju evra v prihodnjih četrtletjih še poslabšale na račun nižjega povpraševanja iz Kitajske. Odgovor na to bo nadaljevanje nižanja temeljnih obrestnih mer v Evropi in ZDA in povišanje in dodatna vpeljava monetarno stimulativnih ukrepov s strani FED in ECB.
