Ob dveh zjutraj je Werner Kogler končal svoj govor v odboru za proračun avstrijskega parlamenta z na videz precej običajnim stavkom: »To je pravzaprav vse, kar sem imel povedati.« A bilo je to ob dveh zjutraj, po skoraj trinajstih urah neprekinjenega nastopa, kajti poslanec Zelenih je začel govoriti prejšnji dan malo po 13. uri in si ves ta čas, ko je na drobno sekljal proračunski osnutek za leto 2011 in razlagal dopolnilne predloge svoje stranke, ni vzel premora niti za stranišče.
Kogler, ki je sedanjega avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna leta 2008 nasledil kot »glavni ekonomist« v poslanskem klubu Zelenih, ima še danes avstrijski filibustrski rekord, prihodnjo nedeljo pa si lahko obeta bistveno pomembnejšo zmago. Zeleni so pod njegovim vodstvom, ki ga je prevzel po polomu na volitvah pred dvema letoma, na najboljši poti, da se vrnejo v parlament, morda celo močnejši kot kadar koli doslej.
Evropske volitve prvi uspeh
Poznavalci za to, da so Zeleni najprej sploh obstali kot stranka in nato znova pridobili zaupanje volilcev, največ zaslug pripisujejo prav 58-letnemu Koglerju, pravcati starosti Zelenih. Še kot študent ekonomije na graški univerzi je bil Kogler namreč med ustanovitelji štajerske zelene stranke, do predlani pa je osemnajst let neprekinjeno sedel v zveznem parlamentu. Ko je stranka po svojem najboljšem volilnem dosežku leta 2013 (12,4 odstotka glasov) štiri leta kasneje tudi zaradi razkola z enim od svojih najbolj znanih poslancev Petrom Pilzem dobila uničujoče nizko podporo (3,8 odstotka), je bil Kogler edini od zelenih prvoborcev, ki si je upal sprejeti izziv. Drugi so bodisi poniknili v deželnih zborih bodisi se povsem umaknili iz politike. Stranka je bila moralno in finančno na dnu.
Prvi uspeh za Koglerja so bile spomladanske evropske volitve. Zeleni so resda za las izgubili enega od treh dotedanjih mandatov (v primeru britanskega izstopa ga bodo dobili »nazaj« zaradi volilne aritmetike), toda v primerjavi z volitvami leta 2014 so izgubili manj kot pol odstotka glasov in ostali v evropskem parlamentu. Toda nosilec njihove liste, ki je izmed kandidatov vseh strank dobil peto največje število prednostnih glasov (dobrih 70.000) se je evropskemu mandatu odpovedal. Koalicijski vladi ljudske stranke in svobodnjakov je parlament izglasoval nezaupnico in Kogler je v jesenskih predčasnih volitvah videl večji izziv od guljenja klopi v evropskem parlamentu.
Kogler ostaja previden
Za kampanjo pred evropskimi volitvami so Zeleni porabili približno milijon evrov, daleč najmanj od petih avstrijskih strank, ki imajo evropske poslance. Tudi njihov proračun za nedeljske volitve je primerjalno gledano skromen, toda na svoji strani imajo »duha časa«, kajti v samo dveh letih so se zaradi vse bolj očitnih podnebnih sprememb »zelene teme« vrnile v ospredje zanimanja večjega števila volilcev.
Predvolilni program stranke je »klasičen« in preprost: z davki preusmeriti gospodarstvo in prebivalstvo od fosilnih goriv k obnovljivim virom energije, nameniti več javnega denarja za izobraževanje, digitalno infrastrukturo in stanovanjsko gradnjo ter v okviru v vseh pogledih vključujoče družbe oblikovati migracijsko in integracijsko politiko, ki bo združevala in ne ločevala. A čeprav jim po javnomnenjskih poizvedbah za nedeljo dobro kaže, je Kogler previden. Zelenim, opozarja, ankete skoraj vedno napovedujejo večjo podporo, kot jo na volitvah dobijo.
