Glede na poznana dejstva, da je pri varianti F 2-2 treba zgraditi tri predore, kar pomeni šest predorskih cevi, ter okoli 11 viaduktov in še številne galerije in nasipanja, porušiti 150 objektov, od tega 43 družinskih domov, ter uničiti lice Gore Oljke, simbola Savinjske doline, se resnično vprašam, kdo je tu nor oziroma kdo je tako pokvarjen, da lahko zagovarja za okolje škodljivo, časovno daljšo in neprimerno dražjo varianto F 2-2, po kateri migrira bistveno manjše število prebivalcev in vozil proti Ljubljani kot proti Celju. Po tej logiki se bo jutri našel lobi, ki bo gradil avtocesto do Bovca, saj se morajo prebivalci Bovca in Tolmina tako dolgo cijaziti do Nove Gorice.

Ker vemo, da pri varianti F-6 ni predvidena gradnja predorov ter le nekaj mostov in je predvidenih manj kot 10 rušitev, je popolnoma jasno, da gre za korupcijo par excellence oziroma za cestni TEŠ 6. Če bi upoštevali logiko ministrice Bratuškove in njenih »strokovnjakov«, bi bilo še najceneje zgraditi cesto med Velenjem in Šentrupertom kar pod zemljo, kar bi bilo za naše usihajoče rudarstvo imenitna rešitev.

Že zdavnaj bi lahko modernizirali obstoječo povezavo Celja z Velenjem ter odstranili cestne zastoje, povezavo z Ljubljano pa omogočili z moderniziranjem obstoječe cestne povezave Šoštanja prek Letuša in Braslovč z AC A1, pri tem bi lahko speljali tudi dvopasovno cesto s predorom pod Dobrovljami do AC-1. Tako rešujejo cestne povezave v Švici, kjer že vsaj 30 let ne gradijo več avtocest, saj so dokazano škodljive za okolje.

Ne morem se znebiti vtisa, da gre tu že za kupčkanje z že kupljenimi parcelami na trasi ter za pritisk koroških in velenjskih politikantov, ki svojo »strokovno« prihodnost vidijo le v Ljubljani, saj so za gospodarstvo le redki sposobni.

Matjaž Cerovac, univ. dipl. inž. rud. in geot., Šmartno ob Paki