Utečen vrstni red na splošni razpravi generalne skupščine OZN veleva, da jo z govorom odpre generalni sekretar svetovne organizacije, kmalu za njim pa kot drugi od zbranih državnikov nastopi predsednik ZDA. Včeraj je bilo tako v New Yorku mogoče slišati dve mestoma zelo nasprotujoči si globalni viziji, eno Antonia Guterresa in eno Donalda Trumpa.
Guterres je v otvoritvenem govoru opozoril na naraščanje sporov in »izredno podnebno stanje, kar je tekma, ki jo izgubljamo«. Boji se tudi »velike razpoke« med Kitajsko in ZDA, ki bi kot največji svetovni gospodarstvi ustvarili ločena tekmovalna svetova, rešitev pred tem scenarijem pa Guterres vidi v ohranitvi globalnega sistema s spoštovanjem mednarodnega prava in z močnimi multilateralnimi institucijami. Trump je na začetku govora povedal, da misli drugače. »Prihodnost ne pripada globalistom, pripada domoljubom. Pripada suverenim in neodvisnim državam, ki ščitijo svoje državljane, spoštujejo sosede in razlike, ki delajo vsako državo posebno in enkratno,« je rekel v nastopu, ki ga je opravil v zanj nenavadno umirjenem tonu, morda ker ga je bral z bobna. In medtem ko je Guterres ob tokratni splošni razpravi sklical posebni podnebni vrh, se Trump okolja v govoru praktično ni dotaknil. Je pa zato že prej razburil s tvitom, v katerem je o švedski najstniški aktivistki Greti Thunberg zapisal, da je »videti kot veselo dekle, ki jo čaka svetla in čudovita prihodnost«. Zaradi tega so mu očitali, da se iz nje norčuje, saj je pred tem v odmevnem govoru z jeznim in obtožujočim glasom očitala svetovnim voditeljem, da kradejo prihodnost njeni generaciji, ker ne ukrepajo proti podnebnim spremembam.
Očitki Pekingu in Teheranu
Najbolj je bil Trump kritičen do Kitajske in Irana. Peking je obtožil zlorabe članstva v Svetovni trgovinski organizaciji in globalnih pravil. »Kar se tiče ZDA, je tega konec,« je rekel. Poleg tega je Peking opozoril, da naj bo previden pri ravnanju v Hongkongu, za kar so na Kitajskem posebno občutljivi.
Trump je Iran obtožil, da je največji državni sponzor terorizma v svetu, da spodbuja vojni v Jemnu in Siriji ter da je represivni režim, ki naj se raje ukvarja z zagotavljanjem blagostanja svojim ljudem. »Štirideset let že poslušamo iranske voditelje, ki vse okoli sebe obtožujejo za probleme, ki so jih ustvarili sami,« je dejal, očitno pa pustil priprta vrata tudi dialogu, rekoč, da »Amerika nikoli ni imela trajnih sovražnikov«. Trump je pred tem v New Yorku dobil podporo Nemčije, Francije in Velike Britanije, ki so za napad na savdsko naftno infrastrukturo tudi obtožile Teheran. Sicer pa je bil Trump zelo kritičen tudi do Venezuele in njenega voditelja Nicolasa Madura, ki ga je označil za »kubansko lutko«. Iz tega je tudi izpeljal trditev, da ZDA »nikoli ne bodo socialistična država«, kot je Venezuela.
Grabar-Kitarovićeva za zaščito morij
Včeraj je v OZN nastopila tudi vrsta drugih voditeljev. Hrvaška predsednica Kolinda Grabar - Kitarović se je v okoljevarstvenem duhu zavzela predvsem za zaščito Jadranskega morja in oceanov. Turški predsednik Recep Tayyip Ergogan je dejal, da bi morale imeti vse države dostop do jedrskega orožja ali pa bi ga morali za vse prepovedati. Nigerijski predsednik Muhamadu Buhari je opozoril pred islamofobijo, francoski predsednik Emmanuel Macron pa se je zavzel za pogajanja ZDA in Irana. ba
