Mariborski višji sodnik in predsednik mariborskega delovnega sodišča Stanko Omerzu se utegne zaradi zaposlitve hčerke razbremenilne priče, ki so jo dva dni po materinem pričanju v nenavadnih okoliščinah zaposlili na mariborskem delovnem sodišču, znajti še v vzporednem postopku. Na mariborskem okrajnem sodišču mu sodijo zaradi domnevnega zalezovanja nekdanje ljubimke, zaradi sumljivih okoliščin zaposlitve hčerke razbremenilne priče pa je pravosodna ministrica Andreja Katič včeraj podala prijavo na komisijo za preprečevanje korupcije. Prijavila je sum korupcije in (oziroma ali) kršitve predpisov o nasprotju interesov.
Na nenavadno kadrovanje, ki se je razkrilo med sojenjem Omerzuju, je postalo pozorno tudi višje delovno in socialno sodišče. Tam napovedujejo, da bodo »v okviru svojih pristojnosti nadzora nad izvajanjem sodne uprave nad nižjimi sodišči zadeve preverili in po potrebi ukrepali«.
Podrobnosti sklepa disciplinskega sodišča
Tako se bo morda Omerzu moral braniti še v kakšnem postopku, kar pa mu gre za zdaj dobro. Pridobili smo sklep disciplinskega sodišča, v katerem je tričlanski senat disciplinskega sodišča sklenil, da Omerzu ni disciplinsko odgovoren za svoja ravnanja na sojenju.
Glede očitka disciplinske tožilke, da je Omerzu z domnevnim izmikanjem obravnavam in zlorabo procesnih pravic oviral delovanje sodišča zaradi uveljavljanja lastnih pravic, je disciplinski senat (Andrej Rozman, Tomaž Pavčnik in Janez Zeilhofer) sklenil, da je šlo pri očitku za napačno pravno kvalifikacijo. Po mnenju senata lahko sodnik ovira delovanje sodišča zaradi uveljavljanja lastnih pravic le v okviru opravljanja sodniške službe (skratka, če sodi sam), ne pa tudi, če je v vlogi obtoženca.
Bolj obširno je senat obrazložil, zakaj Omerzu ni odgovoren niti za ravnanje, ki je v nasprotju s sodniško neodvisnostjo ali s katerim se krši ugled sodniškega poklica, kar mu je disciplinska tožilka prav tako očitala. Presojali so 14 Omerzujevih dejanj, zaradi katerih je morala sodnica, ki mu sodi zaradi domnevnega zalezovanja nekdanje ljubimke, preklicati devet od 17 narokov v prvi polovici leta 2018. Senat je med drugim ocenil, da lahko morebitno zlorabo procesnih pravic v kazenskem postopku prepreči le razpravljajoča sodnica v skladu z zakonom o kazenskem postopku. Kar je na sojenju počel Omerzu, tudi zato ne more predstavljati protipravnega ravnanja, ki bi bilo lahko podlaga za disciplinsko kršitev. »Ustavnopravno nedopustno bi bilo, če bi disciplinski postopek na pravice obdolženca učinkoval z zastraševalnim učinkom in posegel v njegovo svobodo izražanja pred sodiščem,« so med drugim zapisali člani disciplinskega sodišča, ki v Omerzujevih pravnih manevrih ne vidijo kršitve ugleda sodniškega poklica. Pravna podlaga iz te odločbe bi bila po njihovem nedvoumno podana »le v primerih ravnanj, ki sama zase predstavljajo v očeh slehernika nedopustno ravnanje, ki ogroža sodstvo. Temu zanesljivo ne ustreza vsakršno družbeno nezaželeno ravnanje, niti ne vsakršno protipravno ravnanje, celo ne vsakršno kaznivo dejanje.«
Kot smo poročali včeraj, je vrhovno sodišče pritožbo disciplinske tožilke že zavrglo (ker bi se lahko pritožilo kvečjemu državno odvetništvo), tako da je Omerzu v disciplinskem postopku pravnomočno oproščen. Kazenski postopek pa še traja.
