»Vsako ponavljanje te zgodbe dela slabo mojemu telesu in duhu,« je vidno pretresen na sodišču sodnici Maši Blažeka razlagal oškodovanec v odmevnem primeru streljanja na Titovi cesti v Mariboru. Senad Softić je 4. oktobra 2017 sredi belega dne z avtomobilom zapeljal za avtom, s katerim so se iz službe proti domu peljali trije sodelavci. Na križišču Titove ceste in Ulice pariške komune je avto, v katerem je bila trojica, ustavil zaradi rdeče luči na semaforju, Softić pa je tedaj ustavil svoj avto, ga parkiral na pločniku, prečkal dva pasova ceste, pristopil oborožen z dvema pištolama do avta, razbil steklo in v notranjost s pištolama izstrelil 28 nabojev. Usodni za Rada Mitrovića so bili streli v glavo. Eden od nabojev je zadel tudi sopotnika v roko, naboj pa je zadel tudi avtomobil, s katerim se je voznica tedaj peljala v nasprotni smeri. Zato je poleg umora Softić obtožen še povzročitve splošne nevarnosti. Od dogodka naprej je v priporu.
»Hvala bogu, da sem živ«
Oškodovanec (eden od sopotnikov Mitrovića, ki pa ni bil poškodovan) je povedal, da se je s sodelavcema odpravil iz službe. Sam je sedel v avtomobilu zadaj, za Mitrovićem, ki je sedel spredaj na sovoznikovem sedežu. Ustavili so se. »Pristopil je človek, ki ga nikoli do tedaj nisem videl, razbil šipo in začel streljati. Skril sem se med sedeža in zaprl oči. Ko je streljanje prenehalo, sem jih odprl. Hvala bogu, da sem živ, je bila prva misel. A ko sem pogledal roke, so bile vse krvave, tudi čevlji in hlače. Voznika tedaj ni bilo več v avtu, Mitrovića sem videl zgolj od strani. Izstopil sem iz avta, strelec pa mi je tedaj dejal, da naj se ničesar ne bojim, da meni ne bo nič storil,« je pripovedoval s solzami v očeh. Od tedaj potrebuje psihiatrično pomoč, je še dodal.
Kot topovski udar
»Na Titovi cesti je bila kolona, ustavili smo pri rdeči luči. Stali smo dve, tri sekunde, ko je počilo. Kot da bi Viole v Ljudskem vrtu odvrgle kak topovski udar. Mitroviću je uspelo izustiti le besedico kaj, sam sem dvignil roke, ko je začelo pokati. Pomislil sem, da nas je moški prišel vse pobit, kot se to dogaja v ZDA. Samo sedel sem in čakal, kaj bo,« pa se je dogodkov spominjal voznik avta. Ko je pokanje utihnilo, je pogledal skozi okno, da bi videl, kje je strelec. »Še je bil tam. Z rokami je nekaj počel, kot da menjava orožje. Mislil sem si, pobegniti moram, pa bo, kar bo. Hotel sem odpeti pas in odpreti vrata, pa z desnico ni šlo, zato sem to storil z levo roko. V pripognjenem položaju sem zbežal čez cesto. Takrat sem začutil, da me roka boli. Ponovno so začeli pokati streli, skril sem se za drevo,« je pojasnila priča.
Softić za pričo ni imel vprašanj, je pa sodnici dejal: »Rad bi se mu opravičil, gospoda nisem poznal.«
Vodilo ga je ljubosumje
Pred sodnico sta stopili tudi hčerka in žena pokojnega Mitrovića. Da so se družili, saj so otroci hodili skupaj v vrtec, je sodišču pojasnjevala vdova. A so stike prekinili leta 2002, saj je po enem od rojstnih dni, ko so bili skupaj, sredi noči zazvonil telefon in je klicala zdaj že bivša žena Senada Softića. Po telefonu je povedala, da ji mož grozi, da jo bo ubil, kot razlog pa navajal, da preveč gleda Rada. Četudi za to ni bilo nobenega razloga, je menila priča. Nekajkrat so se sicer nato še srečali, a kaj več od pozdrava ni bilo. Je pa kakega pol leta, največ leto pred dogodkom, ko se je vrnila iz trgovine, pred hišo videla parkiran avtomobil, s katerim se je, kot je nato ugotovila, pripeljal Softić. »Mož je tedaj prišel peš do hiše, iz službe je prišel. Softić ga je vabil na kavo, pa mož ni hotel. Takrat mu je govoril, da ga je žena prijavila, ker ima orožje doma in da je za to kriv Rade.«
Sojenje se nadaljuje prihodnji teden. Sodnica Maša Blažeka je glavne obravnave razpisala pogosto, zadnja je razpisana za 29. oktobra letos. To je le dan prej, preden bo Softić, če ne bo prej izrečena sodba, izpuščen iz pripora. Glede na zakonska določila lahko pripor namreč od vložitve obtožnice traja največ dve leti do izreka sodbe. Softič je dejanje sicer že priznal, po rekordno dolgem naroku za izrek kazni je bil obsojen na 26 let zapora, a je višje sodišče odločitev razveljavilo, saj da je Softić priznal, da je Mitrovića ubil, ne pa umoril. Zato zdaj poteka redno sojenje.
