Podnebni vrh voditeljev okoli 60 držav na sedežu Združenih narodov v New Yorku je uvodoma nagovorila mlada švedska okoljska aktivistka Greta Thunberg s hkrati solznim in jeznim vzklikom: »Kako si drznete?« Naslovljeno je bilo na navzoče državnike, ki upanje na prihodnost zdaj prelagajo na njeno generacijo. »To je vse narobe. Ne bi smela biti tukaj, morala bi biti v šoli, na drugi strani oceana,« jim je navrgla in jim očitala, da so ji ukradli sanje in otroštvo s svojim praznim besedičenjem.
Thunbergova je spodbudila globalni val podnebnega aktivizma med mladimi s svojimi protesti pred švedskim parlamentom vsak petek. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres ga je skušal nadgraditi s posebnim podnebnim vrhom pred današnjim začetkom splošne razprave v generalni skupščini OZN. Pod sloganom »Tekma, ki jo lahko dobimo, tekma, ki jo moramo dobiti« je boj s klimatskimi spremembami sprejel kot eno svojih osrednjih nalog. Vladam posameznih držav pa je dal vnaprej vedeti, da bodo njihovi predstavniki prišli do besede na srečanju samo v primeru, če bodo predstavili akcijske načrte, s katerimi se lahko resno spopadejo z okoljskimi izzivi.
Sodelovanje na vrhu je potrdilo okoli 60 voditeljev držav in vlad. Med občinstvom pa se je za kratek čas znašel tudi ameriški predsednik Donald Trump, sicer javni zanikovalec znanstvenih dognanj o vplivu toplogrednih izpustov na zemeljsko podnebje in zlasti njihovih posledic za življenje na našem planetu. Trump je skupaj s podpredsednikom Mikom Penceom in zunanjim ministrom Mikom Pompeom prisluhnil govoroma nemške kanclerke Angele Merkel in indijskega premierja Narendre Modija, zamudil pa nagovor Grete Thunberg.
Še v dvorani je bil ameriški predsednik deležen opazke bivšega newyorškega župana Michaela Bloomberga v vlogi posebnega odposlanca ZN za podnebne spremembe. Ta je izrazil upanje, da bo Trumpu »naša razprava pomagala pri oblikovanju podnebne politike«.
Zavezanost ogljični nevtralnosti še ni prevladala
Tretjina svetovnih držav je na včerajšnjem vrhu potrdila namero, da dosežejo ogljično nevtralnost do leta 2050. Tej zavezi se je pridružilo tudi deset regij, 93 podjetij, 12 vlagateljev in 102 mesti. Svetovna banka, Medameriška razvojna banka in neprofitna organizacija Conservation International pa so napovedale sprostitev dodatnih 500 milijonov dolarjev za zaščito tropskega pragozda, tudi Amazonije. V zvezi s slednjo je bila opazna odsotnost brazilskega predsednika Jairja Bolsonara, ki bo danes po uvodnih besedah predsednika generalne skupščine, Nigerijca Tijanija Mohameda Bandeja, in po nastopu Guterresa prvi govornik v splošni razpravi, ki bo tokrat potekala pod naslovom Nov zagon večstranskim prizadevanjem za izkoreninjenje revščine, kakovostno izobraževanje, podnebne ukrepe in vključevanje.
Nemška kanclerka je na drugi strani odmevno objavila, da bo njena država podvojila prispevke v sklad ZN za pomoč manj razvitim državam v boju s podnebnimi spremembami na štiri milijarde evrov. Nespodbudno pa je izzvenelo sporočilo razvojnega programa ZN, da 14 držav, ki so odgovorne za četrtino vseh izpustov toplogrednih izpustov na svetu, ni pokazalo nobene namere glede okrepitve svojih podnebnih načrtov.
Slovenija v podnebnih koalicijah
Podnebnega vrha ZN se je brez nagovora udeležil tudi slovenski premier Marjan Šarec. Kot rečeno, je format vrha zasnovan tako, da nastopajo le tisti, ki predstavljajo nove pobude ali kaj konkretnega. To večinoma poteka v sklopu posebnih koalicij držav, ki se združijo v prizadevanjih za določen cilj. Slovenija sodeluje pri najmanj štirih takih povezavah, med njimi s Kitajsko in Novo Zelandijo pri koaliciji Sonaravne rešitve, v okviru katere se poudarja povezava med podnebnimi spremembami in zagotavljanjem naravi prijaznih rešitev, in tudi pri grški pobudi za zaščito zgodovinskih spomenikov pred posledicami podnebnih sprememb.
Mimo podnebnega vrha v New Yorku je včeraj pozitivno odjeknila vest iz Moskve, da je Rusija z vladnim odlokom pristala na obveznosti iz pariškega sporazuma. Rusija je bila decembra 2015 med podpisnicami globalnega sporazuma za boj proti podnebnim spremembam, a ga še ni ratificirala. Tudi zdaj uradno ne gre za ratifikacijo, naj bi pa bila to zadnja faza pri prevzemanju obveznosti iz sporazuma.
