Dokument, ki so ga danes objavili na spletnih straneh ruske vlade, nosi podpis premierja Dmitrija Medvedjeva, v njem pa piše, da največja svetovna država potrjuje sporazum in bo med drugim namenila tudi finančna sredstva državam v razvoju za prilagoditvene ukrepe na negativne posledice globalnega segrevanja ozračja.

Čeprav uradno ne gre za odlok o ratifikaciji, pa so v ruski vladi poudarili, da pomeni "ruski pristanek na obveznosti iz sporazuma".

Neimenovani vladni vir je za AFP pojasnil, da gre dejansko za zadnji korak v potrjevanju sporazuma.

Pariški podnebni sporazum so pogajalci 196 pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) - 195 držav in EU - po maratonskih pogajanjih sprejeli na 21. konferenci pogodbenic (COP21) v francoski prestolnici decembra 2015. Države so v sporazumu med drugim opredelile dolgoročni cilj omejitve dviga povprečne globalne temperature na manj kot dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven, prizadevanja pa naj bi šla v smer še bolj ambicioznih 1,5 stopinje.

Rusija je med največjimi onesnaževalci

Rusija, ki je kljub občutnemu upadu izpustov po propadu Sovjetske zveze in njenega planskega gospodarstva še vedno med največjimi svetovnimi onesnaževalci, je bila med prvotnimi podpisnicami sporazuma, ki je začel veljati konec 2016, ni pa je do zdaj bilo med 185 pogodbenicami, saj ga še ni ratificirala.

Medvedjev je na današnji vladni seji ministrom povedal, da je pomembno, da Rusija sodeluje v procesu zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. "Podnebne spremembe grozijo z uničenjem ekološkega ravnovesja, povečanjem tveganj za razvoj ključnih gospodarskih sektorjev in, kar je najpomembneje, povečujejo tveganja za naravne katastrofe in predstavljajo grožnjo varnosti ljudi, ki živijo na območjih permafrosta," je pojasnil ruski premier.

Novica o ruski odločitvi je prišla tik pred začetkom današnjega svetovnega podnebnega vrha, ki poteka v okviru 74. zasedanja Generalne skupščine ZN in se ga udeležuje tudi slovenski premier Marjan Šarec.

Čeprav je bilo sprva rečeno, da ga na vrhu ne bo, se je za nekaj minut na njem vendarle pojavil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Prav Trumpova administracija je sredi 2017 z odločitvijo o izstopu ZDA kot največjega svetovnega gospodarstva iz pariškega sporazuma zadala močan udarec globalnim prizadevanjem za boj proti vse bolj izrazitim podnebnim spremembam, ki po opozorilih znanstvenikov in okoljevarstvenikov resno ogrožajo prihodnost življenja na planetu.

Trump, ki velja za glasnega skeptika glede tega, da človek s svojim delovanjem povzroča segrevanje ozračja, se je za odstop od podnebnega sporazuma odločil, ker po njegovem prepričanju pomaga drugim državam pridobiti gospodarsko prednost pred ZDA.