Na sedežu evropske komisije v Bruslju je komisar za energetiko Maroš Šefčovič spet posredoval v ukrajinsko-ruskem plinskem sporu. Le dobre tri mesece pred zaključkom desetletne pogodbe o tranzitu zemeljskega plina iz Rusije čez Ukrajino v Evropsko unijo se je Šefčovič z najvišjimi predstavniki iz energetskega področja obeh držav pogovarjal, kako bo energetska oskrba Evrope videti od naslednjega leta naprej. Potem ko se na politični ravni med vodstvi držav nakazujejo nekateri premiki k otoplitvi odnosov, so se tudi pogajanja na energetskem področju odvila v konstruktivnem ozračju.
Novega tranzitnega dogovora od 1. januarja naprej na pogajanjih med ukrajinskim energetskim ministrom Aleksejem Oršelom, njegovim ruskim kolegom Aleksandrom Novakom in predsednikoma obeh državnih energetskih gigantov, Andrejem Kobolevom iz ukrajinskega Naftogaza in Aleksejem Milerjem iz ruskega Gazproma, še niso dorekli. So pa po zagotovilih komisarja Šefoviča zbližali stališča glede trajanja novega dolgoročnega dogovora, količine prečrpanega plina in dajatev. Vendar pa so zdaj pred pogajalci še naporni trije meseci, da bodo zagotovili nov dogovor o tranzitu plina.
Evropska energetska pravila za Ukrajino
Komisar Šefčovič je prepričan, da jim bo nov dogovor uspelo skleniti do konca decembra. Velik korak naprej je storila Ukrajina, potem ko se je v minulih dneh odločila, da bo iz podjetja Naftogaz v skladu z evropskimi pravili razdružila dejavnost transporta zemeljskega plina, obenem pa bo Ukrajina prevzela vso evropsko energetsko zakonodajo. Prav ta korak je bil za Rusijo pomemben, saj ji pravila evropskega energetskega svežnja tudi na ukrajinskih tleh omogočajo sklenitev zanesljivejšega dolgoročnega dogovora. Dejavnost tranzita plina bo iz Naftogaza prešla na novo podjetje LLC, ki bo do 1. decembra po načrtih ukrajinske vlade pridobilo evropske certifikate za opravljanje dejavnosti plinskega operaterja. Šele takrat bo lahko Gazprom z novim podjetjem LLC sklenil novo tranzitno pogodbo. Dejansko je predstavnik novoustanovljenega podjetja že včeraj sodeloval v pogajanjih v Bruslju.
Še vedno pa je temeljno vprašanje, o kakšnem dolgoročnem dogovoru se bosta obe strani dogovorili. Za zdaj namreč obstaja zgolj načelno strinjanje, da bo novi dogovor temeljil na evropskih energetskih pravilih. Na mizi je sicer še vedno januarski predlog komisarja Šefčoviča, da bi pogodbo sklenili za deset let, Rusija pa bi letno čez ukrajinsko ozemlje dobavljala 60 milijard kubičnega metra plina in dodatnih 30 milijard, če bi bilo to treba. Ukrajina se sicer za takšen dogovor zanima, vprašanje pa je, ali tudi Gazprom, ki je tik pred dokončanjem plinovoda Severni tok 2, s katerim bi se lahko zmanjšal tudi pomen tranzita čez Ukrajino. Prav tako še ni jasno, ali bo Ukrajina, ki je že sklepala pogodbe z drugimi dobavitelji na trgu, še želela kupovati ruski plin. Tudi od te odločitve bo odvisno, koliko plina bo šlo čez ukrajinsko ozemlje in kakšne dajatve bo lahko Ukrajina zahtevala za tranzit plina. Kot je pojasnil Šefčovič, načeloma velja, da ob večjih nakupih za ukrajinski trg dobavitelj plača tudi manjše tranzitne dajatve za plin, namenjen v države EU.
Ukrajinska in ruska stran se bosta v prihodnjih tednih na dvostranski ravni dogovarjali o komercialnih podrobnostih tranzitnega dogovora. EU bo medtem oblastem v Kijevu pomagala pri prilagajanju njihove energetske zakonodaje evropski. Na politični ravni se bodo predstavniki obeh držav v Bruslju sestali še enkrat, in sicer konec oktobra – tik pred zaključkom mandata aktualne evropske komisije.
