Imel je vse. Polne tribune stadiona San Siro, kjer sta obe navijaški skupini pred tekmo pripravili izjemni koreografiji, znane obraze med gledalci (Gianni Infantino, Clarence Seedorf, Ronaldo, Fabio Capello, Youri Djorkaeff, Marco van Basten, Hristo Stojčkov…), atraktivno igro, tri vratnice Interja, eno Milana, po en razveljavljen gol na obeh straneh… A na koncu je zmago slavilo boljše moštvo, Inter, ki je bilo tokrat v vlogi gosta. Milanski derbi je bil znova pravi spektakel, ki je razkril, da je ekipa trenerja Antonia Conteja v tem trenutku kakovostno pred mestnim tekmecem, s četrto zaporedno zmago in popolnim izkupičkom 12 točk pa je vložila resno kandidaturo za naslov italijanskega prvaka.
Če kdo, potem je ravno Antonio Conte tisti, ki ve, kako s klubom osvojiti naslov prvaka v prvem letu na trenerskem stolčku. To mu je uspelo tako pri Juventusu kot pri Chelseaju. Jasno je, da je sezona še dolga in da četrti krog ne odloča še o ničemer, pa vendar se da jasno videti, da je s prihodom 50-letnika pri Interju zavel nov veter. Črno-modri so bili namreč večino obračuna boljši tekmec od Milana in na koncu po golih Marcela Brozovića in Romeluja Lukakuja slavili zasluženo zmago. »Zadovoljen sem z začetkom prvenstva. Med tednom smo nepričakovano remizirali s Slavio, kar nas je morda še dodatno podžgalo. Včasih lahko tudi manjši neuspeh pozitivno vpliva na moštvo. Igralcem sem čestital, saj dobro uresničujejo moje ideje,« je bil vesel Antonio Conte.
Povsem drugačna slika je pri Milanu, kjer trener Marco Giampaolo še ni vcepil jasne identitete moštvu. Navijači predvsem ne razumejo, kako lahko na klopi za rezervne igralce pušča Thea Hernandeza, Lucasa Paquetaja, Ismaela Bennacerja in Anteja Rebića. Giampaolo svoje odločitve zagovarja in pravi, da izbira igralce, ki so v tistem trenutku taktično najprimernejši, a predstave na zelenici povedo svoje. Milan sicer Interja na prvenstvenih tekmah ni premagal že od 31. januarja 2016.
