Predpostavka vaje Letalska nesreča Karavanke 2019 je bila, da je danes zjutraj potniško letalo s 70 ljudmi na krovu na letu iz Münchna v Zagreb med Avstrijo in Slovenijo zašlo v težave ter izginilo iz radarja. V obeh državah so stekli postopki za iskanje pogrešanega letala. Razbitine so našli na težko dostopnem terenu na obeh straneh meje, v nesreči pa je na avstrijski strani izbruhnil tudi večji požar, ki ga je pomagala gasiti Italija.
Na slovenski strani so našli pet preživelih, ki so jih na kraju oskrbeli in jih nato prepeljali v zdravstvene ustanove. Stekli so tudi postopki identifikacije žrtev in preiskave nesreče. V celotni vaji, ki je potekala od 6. ure in se bo predvidoma končala okoli 17. ure, je na terenu sodelovalo več kot 250 ljudi. Med njimi so gasilci, gorski reševalci, policisti, civilna zaščita, kinologi, Rdeči križ, nujna medicinska pomoč, sodna medicina, forenziki ter policijski in vojaški helikopter.
Namen vaje je krepitev sodelovanja slovenskih, avstrijskih in italijanskih organov, služb, enot in drugih operativnih sestavov za zaščito, reševanje in pomoč na področjih pripravljenosti, medsebojnega obveščanja, nudenja mednarodne pomoči, nudenja prve pomoči. Cilj je tudi krepitev interoperabilnosti reševalnih enot in služb pri odzivanju na nesreče in medsebojnega sodelovanja preiskovalnih in drugih služb.
Kot je pojasnil vodja kranjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje Robert Skrinjar, z Avstrijo že vrsto let izvajajo sodelovanja na področju gasilstva in nesreč na vodi. Na tem področju sta državi imeli tudi že nekaj skupnih vaj. Z današnjo vaji letalske nesreče, na kateri so prisotne tudi druge službe in organi, pa so želeli predvsem preizkusiti sodelovanje preiskovalnih enot in forenzike ter identifikacijo mrtvih, saj skupne vaje na tem področju še ni bilo.
Celovita analiza vaje bo pripravljena čez mesec dni, že med samo vajo pa so se razkrile nekatere pomanjkljivosti. Na področju preiskave nesreč in identifikacije mrtvih namreč sicer obstaja nekaj mednarodnih predpisov, a se noben ne dotika področja, ko se nesreča zgodi na obeh straneh meje. Analiza bi zato lahko dala določne predloge, kako urediti meddržavno sodelovanje na tem področju.
Največje težave pa so se pokazale pri sodelovanju letalskih sil, zlasti pri koordinaciji helikopterjev. Možnosti izboljšanja pa bo pokazala analiza. »Mi lahko predlagamo spremembe oziroma popravke predpisov in sporazumov, pravne službe ministrstva pa so tiste, ki to naprej posredujejo v usklajevanje in dokončno v podpisovanje,« je povedal Skrinjar in pojasnil, da gre v tem primeru za ministrstvo za obrambo in za službe, povezane z letalstvom.
Vajo si je ogledal minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, ki je ocenil, da ima vaja realni scenarij, ki bi se res lahko zgodil. »Slovenija ima zgodovino letalskih nesreč, poznamo ukrepanje in ga nadgrajujemo,« je dejal in poudaril, da sistem nacionalne varnosti v Sloveniji zelo dobro deluje, kar je pokazala tudi današnja vaja.
