Krajani Šmartnega pod Šmarno goro že dolgo sobivajo s hrupom gorenjske avtoceste, a nihče tega na svoji koži ne občuti močneje od zakoncev Rušt, ki ju od prometnice loči le nekaj deset metrov zelenice. Tako je že od leta 1988, ko sta se vselila v novozgrajeno hišo, ki sta jo začela graditi, ko avtoceste tu še ni bilo. Na hrup sta bila takrat sicer že navajena, saj sta živela v bližnji hiši, mimo katere je takrat tekla glavna cesta med Ljubljano in Vodicami, a nič ju ni moglo pripraviti na hrumenje avtoceste, ki se z leti le še povečuje.
V skoraj tridesetih letih življenja ob avtocesti sta postala prava izvedenca za promet. Njuna nočna mora so tovornjaki, posebno največji s polpriklopniki. »Ravno tu pri naši hiši so poškodbe na vozišču, in ko pelje mimo tovornjak, posebno če je prazen, ponjava tako poči, da te lahko to sredi noči prebudi. Da ne govorimo o tovornjakih, ki prevažajo avtomobile, ti najbolj zaropotajo,« pravi Lojze Rušt. Najtežje je seveda ponoči, posebno poleti. »Najbolj hrupno je ravno v zgornjem nadstropju, kjer so spalnice, tako da je pri odprtem oknu skoraj nemogoče zaspati,« dodaja njegova žena Brigita.
Razdraženi zaradi neprestanega šumenja
Seveda se sami od sebe postavljata vprašanji, kako lahko v takem hrupu sploh živita in kako to vpliva na njuno zdravje. »To vpraša skoraj vsak, ki pride sem na obisk. Povem, da se navadiš, ker se pač moraš. Zagotovo slabše spimo in smo verjetno zaradi tega bolj utrujeni. Predvsem pa smo neprestano razdraženi zaradi tega šumenja. Mož tarna, da mu šumi v ušesih, ampak najbrž je to tudi zaradi let,« se pošali Ruštova, ki rada vrtnari pred hišo, kjer se lahko povsem izklopi. Tam zaradi hrupa namreč sploh ne sliši telefona.
Najhuje je poleti, ko se tovornemu in drugemu prometu pridružijo še turisti in motociklisti. Predaha pred hrupom po drugi strani praktično ni, malo manj je ta izrazit le med vikendi in prazniki, čeprav sogovornika opažata, da so se letos te razlike skoraj že zabrisale. »Še najboljše je, ko zapade sneg in malo vpije ta hrup. Pravo razodetje pa je bil papežev obisk v Sloveniji, ko je bila avtocesta nekaj časa zaprta. Čista idila, takrat smo lahko slišali celo ptičke žvrgoleti,« pripoveduje Rušt.
Ljubljana šele lani v programu varstva pred hrupom
Po pojasnilih Družbe za avtoceste Republike Slovenije (Dars) bi se utegnilo tridesetletno sobivanje Ruštovih s hrupom kmalu izboljšati. V podjetju so v zadnjih dveh letih z zunanjimi akreditiranimi pogodbenimi partnerji ponovno izvedli obsežen monitoring hrupa za omrežje avtocest in hitrih cest v državi in seveda tudi za območje Šmartna v bližini ribogojnice Povodje, kjer stoji hiša Ruštovih, ugotovili preseganje mejnih vrednosti. Zato naj bi v spremenjen operativni program varstva pred hrupom vključili še protihrupno ograjo pri objektih v Šmartnem.
Da se to ni zgodilo že prej, se lahko Ruštovi in številni drugi Ljubljančani, ki so dnevno podvrženi pretiranemu hrupu, zahvalijo predvsem ministrstvu za okolje, kjer so Ljubljano in Maribor v operativni program varstva pred hrupom vključili šele marca lani. Zato po pojasnilih Darsa protihrupnih ukrepov na območju teh dveh mest do pred kratkim niso načrtovali, kar pa naj bi se v prihodnosti spremenilo.
