»Leta 2005 smo se odločili, da s prijatelji ustanovimo društvo za stare barke in organiziramo regato. Trajalo je sicer nekaj let, da se je regata dejansko zgodila, vendar nam ni žal za ves vloženi trud in čas,« pove Izolan Tomi Sinožič, ki je društvo ustanovil skupaj s Kristjanom Kerinom in Gregorjem Pižentom. »Vsi trije smo počasi začeli obnavljati lesene barke, največ je bilo batan in pasar, ki jih v izolskem mandraču ne zmanjka,« pove Sinožič in kot povod za regato omeni tudi protiuslugo Piranu, ki maja s svojo regato starih plovil odpre jadralno sezono v piranskem zalivu.
Barka vredna toliko, kolikor ti je kdo pripravljen dati
Kljub mladosti imajo vsi ustanovitelji društva, ki danes šteje dobrih dvajset članov, presenetljivo veliko rokodelskih izkušenj in seveda vsak svojo leseno barko. Sinožič, ki se z obnovo lesenjač ukvarja že od mladih nog, je prepričan, da se za vsako barko najde rešitev. »Če ni mojstra, ki bi ti znal pomagati oziroma svetovati, pogledaš na splet,« pove v smehu in povabi na svojo (v mandraču tudi največjo) leseno barko. »Gre za 12,4 metra dolgega in 5 metrov širokega štilca Ampelea. Nekoč je bila to tovorna lesena barka. Nad prostorom za tovor sem naredil kabino in jo zdaj uporabljam za regate, na njej vozim tudi zaključene skupine,« pove sogovornik, ki na vprašanje o vrednosti barke odgovori: »Obstajajo cenilci, ki ovrednotijo barko, a dejansko je vredna toliko, kolikor ti je nekdo pripravljen zanjo dati. Da bi naredil novo barko, kot je ta in za katero je porabljenih 30 ton lesa, bi bilo pol milijona evrov premalo,« odkrito, a ponosno pove njen lastnik, ki doda, da je predan lesu in dediščini.
Zagotavljajo odlično fešto
Izola tako dva dni gosti lesenjače iz domačega in piranskega mandrača, prišli bodo tudi jadralci iz Hrvaške in Italije. »Največ jih pride iz Benetk, nekaj tudi iz Lignana, Gradeža in Trsta,« pove Sinožič, ki s ponosom prizna: »Za Italijane Barkovljanka ni več konec jadralske sezone, na našo regato pridejo prav zaradi odlične fešte. Lani smo v Izolo privabili več kot 300 ljudi, na morju je bilo okoli 50 lesenjač.« V ta namen so izpraznili pomol za dnevne priveze, nekaj prostora so naredili tudi na »delovnem« pomolu. Barve Izole bosta v spretnostnem jadranju starodobnih plovil v petih različnih kategorijah zastopali tudi obe pred kratkim obnovljeni barki društva. »Iz projekta Mala Barka 2 smo dobili sredstva za nova jadra in jambor za batano, obnovili smo tudi pasaro Sofija, ki jo je leta 1981 zgradil Josip Lilić iz hrvaškega Labina,« pove sogovornik.
Zagotovo pa bi si tako odmeven dogodek zaslužil več pozornosti občine in drugih institucij, ki bi, če bi znale, pisano kuliso razpetih jader v mestnem mandraču izkoristile za odlično promocijo samega turističnega kraja, ki se ponaša z ribiško tradicijo. »Tako pa je društvo moralo za najem prostora na pomolu odšteti kar nekaj denarja. Zahvaljujoč članom društva, ki bodo prispevali po lastnih zmožnostih, bomo sami poskrbeli za lesene pokale, majice, pekla se bo tudi riba,« pove Sinožič, ki na vprašanje, ali se že spogledujejo z naslednjim letom in proslavitvijo 10. obletnice, odgovori: »Dvomim, da bomo pod takimi pogoji regato sploh izpeljali.«
