V dvorani velike gledališke stavbe, obrnjene na mariborski Slomškov trg, je 27. septembra 1919 na odru prvič zazvenela slovenska beseda. S premiero Jurčičevega Tugomerja, ki ga je zrežiral takratni ravnatelj Hinko Nučič, je za občinstvo zaživelo na novo ustanovljeno Slovensko narodno gledališče Maribor, s čimer se je začelo poklicno slovensko gledališko ustvarjanje v tem mestu. Kmalu zatem so se igralcem pridružili tudi operni umetniki, šest let kasneje so vpeljali baletni program. Danes je SNG Maribor največji javni kulturni zavod v državi z več kot 300 zaposlenimi (in okoli 150 bolj ali manj rednimi honorarnimi sodelavci), hkrati pa je tudi edina gledališka hiša pri nas, ki pod svojo streho združuje dramski, glasbeni ter plesni gledališki izraz. V njej namreč domujejo Drama, Opera, Balet in Simfonični orkester, vsako leto pa gostijo tudi gledališki festival Borštnikovo srečanje.
Poklicno gledališče je v isti zgradbi delovalo že od leta 1852, vendar je bilo nemško; Slovenci sploh niso smeli nastopati v njem. Slovensko gledališko življenje je potekalo drugod po mestu, pretežno v gostiščih, ob koncu 19. stoletja pa se je naselilo v novo zgrajenem Narodnem domu. Ko je nekdanji nemški teater po prvi svetovni vojni prenehal z dejavnostjo, so v stavbi na oglu današnjih Slovenske in Gledališke ulice ustanovili SNG Maribor, v katerem se je v teh stotih letih zvrstilo kakšnih 1650 predstav (gledaliških nekaj več kot tisoč, opernih malo več kot 500), ki so imele 22.000 ponovitev. Že sredi 70. let so se začele priprave na prenovo in povečanje stavbe, leta 1989 je gledališče dobilo novi Mali oder, leta 1994 je bila zgrajena Velika dvorana, leta 2003 pa obnovljena še Stara dvorana.
Ob prihajajočem jubileju so tako v SNG Maribor sinoči predstavili monografijo Slovensko narodno gledališče v Mariboru 1919–2019, ki podrobno obravnava dosedanje delovanje gledališča, danes pa mu bodo posvetili slavnostno sejo sveta s podelitvijo priznanj in večerno svečano akademijo, na kateri se bodo predstavili tudi tamkajšnji umetniki, igralci, baletni in operni solisti, zboristi ter člani Simfoničnega orkestra. Na predvečer stoletnice, 26. septembra, bo sledilo omizje o zgodovinskem pomenu in poslanstvu mariborskega gledališča, na samo obletnico sledi slavnostna premiera drame Grmače Daneta Zajca, ki jo bo režirala Nina Rajić Kranjac, praznovanje pa se bo sklenilo 4. oktobra s premiero opere Netopir v režiji Stanislava Moše in pod taktirko Simona Robinsona. gb
