V normalnem svetu imajo banke funkcijo zbiranja prihrankov prebivalstva in usmerjanja tako zbranih prihrankov na področja, ki naj bi bogatila materialno, družbeno in okoljsko blaginjo prebivalstva. V kaj se kljub kopici bančnih pravil lahko sprevrže ravnanje bank, smo nedolgo tega na svoji koži izkusili tudi prebivalci Slovenije. Z več milijardami evrov smo po nareku Bruslja zaradi plenilske privatizacije (pre)bogato sanirali slovenske banke, ki so danes (ne naključno) v lasti tujega kapitala.
Banke so danes, tako pravijo finančniki, polne denarja. Vir kopičenja denarja v bankah najdemo v razmerju med svetovnim družbenim proizvodom in svetovnimi dolgovi. Svetovni dolgovi predstavljajo skoraj trikratnik vrednosti vseh izdelkov in storitev v svetu (svetovni BDP). Ko ta podatek dopolnimo z izrekom »dolg je denar«, je zapletena uganka rešena. Kot je zapisal akademik dr. Trstenjak, je denarno gospodarstvo omogočilo gospodarjenje v nadomestni, simbolni sferi, vendar slej ko prej neizbežno nastopi trenutek, ko se mora znova vzpostaviti ravnovesje z naravnimi gospodarskimi dobrinami.
Tok denarja poteka od revnih k bogatim. Tako se je v nekaj desetletjih vzpostavilo tudi razmerje 1:99, ki opisuje resnično stanje porazdelitve bogastva v svetu. Predstavlja ga manjšina bogatih (1 odstotek) in večina revnih (99 odstotkov). Denar, nekdaj le menjalno sredstvo, danes v digitalni dobi predstavlja eno največjih prevar človeštva. Temelji na stalni rasti BDP, ki je človeštvo tudi pripeljala v položaj, ko že v pol leta porabimo letni razpoložljivi obseg obnovljivih virov.
Ne preseneča podatek, da se je količina denarja v zadnjih letih večkratno povečala (2- do 3-krat), v ZDA celo štirikratno. Ključno vlogo imajo obresti, saj se prav na njihovi podlagi vrednost seli od revnih k bogatim. Kako deluje mehanizem obresti, nazorno pokaže podatek, da bi zlatnik, obrestovan s 5-odstotnimi obrestmi, od časa Julija Cezarja (100 let pr. n. št.) do danes predstavljal količino zlata, enako masi tri tisoč milijard sonc. Za današnjo rabo pa velja podatek, da se glavnica podvoji v približno 14 letih.
Uničujoče posledice uporabe obresti so bile znane že v davnih časih. Ni naključje, da jih mnoga verstva prepovedujejo. Bančništvo v islamskih državah še danes dosledno upošteva prepoved uporabe obresti. Katoliška cerkev na žalost svojih vernikov ni sledila napotkom iz Biblije ali nauku v Jezusovi izjavi, ki se glasi: »Lažje pride kamela skozi šivankino uho, kot bogataš pride v Božje kraljestvo!« Preobrat se je zgodil nekje v 15. stoletju z družbenim redom, ki je vzpostavil profit, trgovino in bančništvo. Še v 12. stoletju je oderuštvo veljalo za smrtni greh in meja med oderuštvom in legitimnimi obrestmi ni obstajala.
Danes denar in denarno politiko kreirajo centralne banke, za evrsko območje je to ECB. Komercialne banke uporabljajo metodo multiplikacije (pomnoževanja) denarja, ki je izkazan v obveznih rezervah. Gre pravzaprav za izmišljanje denarja, ki svojo vrednost dobi šele v trenutku, ko nastane dolžniško-upniško razmerje.
Prihranki prebivalstva v Sloveniji so v začetku leta 2019 znašali 20 milijard evrov. Uradni podatek o obsegu vrednosti obveznih rezerv bank za privarčevani denar ni znan. Če bi rezerve predstavljale povprečno 5 odstotkov vrednosti prihrankov, bi to zneslo eno milijardo. S petkratnim multiplikatorjem bi torej lahko banke posojilojemalcem za kreditiranje ponudile kar pet milijard (izmišljenega) denarja.
Obdobje za posojilojemalce »čudežnih« negativnih ali ničelnih obresti zanesljivo ne bo trajalo dolgo. Zakaj? Ker bi se v tem primeru tok vrednosti denarja obrnil od bogatih k revnim. Dokler pa je oblast v rokah (bogate) manjšine vladarjev sveta, se to seveda ne bo zgodilo. Čudeži v družbenih razmerjih se pač ne dogajajo.
Janez Krnc, Litija
