Ena takih družin je bila tudi družina Pollak, ki je živela v vili na Erjavčevi cesti 29. Pavel Pollak je bil veletrgovec z žitom in prav on je leta 1925 zgradil družinsko vilo. V njej je živel s soprogo Marijo (rojeno Ješe) in otroki Nives, Tanjo in dvojčkoma Rikom in Fedorjem.
V noči z 11. na 12. september 1944 so v hišo prišli agenti domobranske policije, jih aretirali in predali Nemcem v sodnijsko-gestapovski zapor. Edini, ki jim je ušel, je bil Fedor, tedaj star 17 let, ki je bil v partizanih. »Vilo sta morali zapustiti tudi kuharica in služkinja, papagajček Jakec, ki sta ga odnesli k hišniku, pa je še tisto noč umrl. Še dobro, da je tri mesece pred prihodom domobrancev pri trinajstih letih umrl nemški bokser Tass,« je v svojih spominih zapisal Riko Pollak.
Še isti mesec so mater in otroke iz sodnijskih zaporov odpeljali v taborišče Auschwitz, očeta Pavla Pollaka pa z zadnjim transportom, ki je Ljubljano zapustil dva meseca pred osvoboditvijo, 28. februarja 1945 v taborišče Mauthausen. »Sotaboriščnik, ki sva ga srečala z očetom, je pripovedoval, kako so se nad dedkom (Pavlom Pollakom, op. a.), ker je bil slabotnejši, pazniki v taborišču izživljali,« pripoveduje Rikov sin David Pollak. V uradnem sporočilu Rdečega križa so kot datum njihove smrti navedli 9. marec 1945. K obvestilu je bila priložena papirnata vrečka, v kateri je bil poročni prstan Pavla Pollaka, vendar ne zlat, temveč bakren in brez gravure.
Beg iz taborišča
»Oče Riko Pollak ni o času v sodnijskih zaporih in v taborišču nikoli veliko govoril. Ne vem, ali je želel spomin pokopati. Spomnim se le zgodbe, da so v luknje v loncih zatlačili nekaj kruha, da so lahko pojedli juho. Več je pripovedoval o tem, kako so zbežali iz taborišča,« pripoveduje David Pollak. Družina pozna zgodbo o tem, kako so iz taborišča zbežali. Zavezniki so v tistem času precej redno bombardirali tovarniški del Auschwitza, ker so želeli uničiti podporno infrastrukturo. Zadeli so tudi bivanjski del taborišča. Pazniki so se ob tem skrili, eksplozija pa je raztrgala del žičnate ograje. Otroci iz družine Pollak so ob tem iz pograda na hitro naredili sanke in skozi luknjo v ograji zbežali. Marijo Pollak, mamo, ki ni bila pri močeh, so vlekli na sankah. Za 28 dni so se skrili v majhni lovski brunarici sredi gozda. Iz dela bodeče žice, ki jo je Riko vzel med begom iz taborišča, je naredil zanko in z njo ves ta čas za hrano lovil zajce. V gozdu so prišli v roke Rusov, ki so jih odpeljali v rehabilitacijski center in pozneje z vlakom v Slovenijo. Pot domov je trajala nekaj mesecev. Preživeli so vsi razen Pavla Pollaka.
Spotikavci kot večen spomin
V bližini nekdanje vile Pollakovih, v kateri je danes vrtec na Erjavčevi cesti 29, so v Levstikovi ulici zdaj postavljeni spomeniki za družinske člane, ki so jih odpeljali v taborišče. Spotikavce – spominska znamenja slovenskim žrtvam holokavsta – pred njihovimi nekdanjimi domovi postavljajo v Ljubljani, Lendavi in Murski Soboti. Umetniški projekt Gunterja Demniga z naslovom Spotikavci (Stolpersteine), ki od leta 1992 poteka po vsej Evropi po načelu »en tlakovec za eno ime«, obuja še do nedavnega brezimne in pozabljene slovenske žrtve nacizma. Lani so v Ljubljani v sodelovanju z Judovskim kulturnim centrom Ljubljana, Sinagogo Maribor, Mini teatrom in Mestno občino Ljubljana postavili 23 spotikavcev, zdaj se jim je pridružilo še 21 novih. Spotikavci so »vidno-nevidni spomeniki, umetniško delo, individualni in kolektivni spomin, katerega namen je vznemiriti naše uspavane duše«. Tako o njihovem pomenu pravi Robert Waltl, vodja Judovskega kulturnega centra Ljubljana, ki izobražuje tudi o holokavstu v Sloveniji. Ob tem dodaja, da so spotikavci tudi večen spomin na norost druge svetovne vojne in predstavljajo zoperstavljanje nacistični ideji.
Spomin na 587 slovenskih žrtev holokavsta pa v Judovskem kulturnem centru Ljubljana obuja tudi stalna razstava s skupnim delom Mirana Moharja in Vadima Fiškina, serija rekonstruiranih portretov izbrisanih ljubljanskih Judov z naslovom Undeleted avtorja Vuka Ćošića in na novo postavljena večmedijska instalacija Jaše Mrevlje Pollaka.
