Tisti vrtičkarji, ki poskrbijo za to, da imajo večji del leta na razpolago svojo zelenjavo, imajo še kar nekaj dela s setvijo določenih vrst zelenjave. Tako je september še zadnji čas za sajenje in sejanje zimske solate, motovilca, špinače, redkvic, radiča in tudi blitve. Da prazne gredice ne bodo samevale, nanje posejemo rastline za zeleno gnojenje. To so enoletna detelja, gorčica, oljna ogrščica in volčji bob. To bo zemljo zrahljalo in pognojilo, posledično bomo spomladi potrebovali manj gnojila, bodisi hlevski gnoj bodisi kompost. Čeprav je najlepše vrtnariti v lepem, sončnem, ne prav vročem vremenu, jeseni aktivnosti prilagodimo vremenskim razmeram. Navsezadnje vrtnariti na hladno, megleno jutri ni prijetno.
Čeprav imajo solatnice kratko življenjsko dobo, lahko s pravilnim kombiniranjem sproti poskrbimo za to, da nam bo sveža solata z vrta na voljo vse leto. Najlažje je delati s sadikami, saj imamo tako najmanj težav s škodljivci, prav tako bo prostor na gredici optimalno izkoriščen. Za jesensko-zimsko pridelavo so primernejše rozetaste solate oziroma tipi solat, ki ne naredijo glav, saj jih lahko pobiramo kot berivko oziroma trgamo le zunanje liste, tako da iz srčike neovirano rastejo naprej. Če imamo na vrtu zaščiten prostor, lahko berivko sejemo in pobiramo vse leto. Maksimalen izkoristek bomo dosegli, če bomo imeli na gredici, ki smo jo primerno zaščitili pred polži, ves čas zasejane nekaj solate, ki jo takoj, ko se v topli gredi, rastlinjaku ali na vrtu izprazni kak prostor, prestavimo. Med zimskimi solatami so izredno priljubljene mehkolistne in krhkolistne zimske solate, ki jih lahko sejemo še vse do konca septembra. Da pa jih čez zimo ne bo prizadel najhujši mraz, jih prekrijemo s kopreno.
Sveža špinača velja za izredno priljubljeno zelenjavo, vendar jo večina želi gojiti kot poletno zelenjavo. Veliko lažje in tudi pametneje je, če jo posejemo v drugi polovici leta ter jo uživamo pozimi in zgodaj spomladi, ko jo telo tudi najbolj potrebuje. Čeprav na tržnici prodajajo cele rozete, bomo od špinače dobili veliko več, če bomo trgali le njene zunanje liste. S tem bomo prihranili prostor in skrajšali čakanje, da zrastejo mlade rastline, saj pridelek na isti površini pobiramo večkrat. Zgodnjo špinačo lahko na gredice posejemo že konec februarja ali na začetku marca, pobirati pa začnemo že aprila. Če zamudimo pravi čas za setev, bo maja ali junija kaj hitro ušla v cvet. Špinačo po septembrski setvi zalivamo. Sejemo jo na stalno mesto v dva centimetra globoke vrste, ki so med seboj oddaljene do 25 centimetrov. Špinača bo bolje uspevala na toplejših legah in poleg stročnic, tako kot motovilec pa je tudi špinača zelenjava, ki jo lahko uživamo še isto jesen. Podobno kot špinačo sejemo septembra in oktobra tudi blitvo, ki jo čez zimo pokrijemo s kopreno. Blitvo sejemo na mesto, na katerem sta prej uspevala krompir in korenje, nikakor pa ne na gredice, s katerih smo pred tem pobrali rdečo peso in špinačo. Če bo zima mila, bo blitva prezimila tudi povsem na prostem, ob pobiranju listov pa pazimo, da spodnjih pet centimetrov pustimo.
Seveda je to le del vrtnih opravil, ki jih gre ob lepem vremenu izkoristiti, saj aktivnost v vrtu krepi telo in duha.
