Zavedati se moramo, da se vsem radostim jesenskega časa pridružujejo tudi pasti, kot so strupene rastline, klopi in bolhe, ki prežijo na hišnega ljubljenca.
Kostanj povzroča napihnjenost
Predvsem v starih parkih prvi kostanji in odpadlo listje že napovedujejo jesen. Igra s kostanji, predvsem za igrive kužke, pomeni veliko veselja. Dokler kostanj služi kot orodje zabave, je igra lahko nedolžna. Zaplete se pri psih, ki »plen« radi razgrizejo, še slabše, če ga tudi pogoltnejo. Čeprav na splošno velja, da manjše količine kostanja psu ne bodo škodile, smo vseeno previdni. V najslabšem primeru bo ta psu povzročil napihnjenost in posledično neprijetne vonjave, ko se bo po sprehodu utrujen ulegel poleg vas. Tudi kuhanega ali pečenega kostanja psu ne ponudimo. V primeru, da nas kuža med nabiranjem kostanja v gozdu spremlja, smo pozorni, da se ne bo zbodel z bodicami. Če pes na poti domov ali doma šepa, najprej preverimo njegove blazinice in po potrebi tudi previdno odstranimo tujek.
Gobe prihranimo za sebe
Čeprav je dobre stvari treba deliti, psom gob raje ne ponudimo. Te lahko vsebujejo snovi, ki škodujejo psu, v najboljšem primeru lahko povzročijo želodčne težave, bruhanje, drisko, v hujših primerih tudi odpoved organov in celo smrt. Gobe ne dišijo le človeku, s svojim močnim vonjem privabijo tudi psa. Če pes ni naučen, da ne pobira s tal, obstaja verjetnost, da si bo, če bo imel to možnost, gobo z veseljem privoščil med sprehodom. V tem primeru je morda vseeno bolje, da imate psa stalno na očeh, če je to nemogoče, naj bo pripet. Če si lakotnik vseeno postreže s katero koli gobo in če posumite na zastrupitev, potem nikar ne odlašajte z obiskom pri veterinarju. Če ste psa ujeli »na kraju zločina«, s seboj k veterinarju odnesite tudi dokaz – gobo, ki jo je zaužil. Prve klinične znake opazimo šele nekaj ur po zaužitju, mednje pa sodijo želodčne bolečine, motnje pri hoji, slabost, brezvoljnost, bruhanje, driska, halucinacije, vročina, solzenje, prekomerno izločanje, slinjenje, odpoved jeter ali ledvic in celo pogin.
Smrtno strupena črno-rumena nevarnost
Vsako leto v veterinarskih ambulantah obravnavajo veliko psov, ki so se zastrupili z ugrizom v močerada. Žal je prav močeradov strup eden tistih, ki je za psa lahko usoden, še večja pozornost velja med sprehodom po dežju in še nekaj naslednjih dni. Pes se z močeradovim strupom zastrupi tako, da vanj ugrizne. Močerad ima namreč zaušesne žleze, iz katerih izloča posebno strupeno snov, ki se skozi ustno sluznico vsrka v organizem in takoj preide v kri. Znake, da je do zastrupitve prišlo, bomo opazili že zelo hitro. Že po nekaj minutah začne pes drgetati, izloča penasto slino, oboje lahko spremljajo tudi hudi krči. Žival lahko pade v šok in pogine zaradi zadušitve. Smrt lahko nastopi tudi že v eni sami uri. Prav zato je potrebna takojšnja veterinarska pomoč, ki pa je pogosto neuspešna. Če posumite, da je pes ugriznil v močerada, mu nemudoma sperite gobec z vodo in takoj obiščite veterinarja.
