Naj ste nad njim navdušeni ali pa se vam je zdelo, da se prvi dve tretjini filma vlečeta kot žvečilni gumi, eno je jasno – vzdušja, kot ga je uspelo v filmu Bilo je nekoč… v Hollywoodu ustvariti slovitemu režiserju Quentinu Tarantinu, verjetno ne bi uspelo ustvariti nobenemu drugemu. Podrobnosti, do katerih je prikazan Los Angeles leta 1969, so naravnost osupljive. Če ne zaradi drugega, se film splača ogledati že zaradi tega. In seveda zaradi s tem povezanih avtomobilov, ki v filmu zavzamejo pomemben del zgodbe.
Toliko legendarnih avtomobilov kot v zadnji Tarantinovi stvaritvi, nemara tudi njegovi zadnji nasploh, boste namreč v enem samem filmu le stežka uzrli. Režiserjeva obsedenost z detajli je dejansko pripeljana do skrajnosti, in ko se glavni akterji zgodbe vozijo po mestu ali obvoznici, ljubitelja avtomobilov prime, da bi kar sredi predstave v kinu pritisnil gumb za pavzo in si natančno ogledal vsa prevozna sredstva določenega kadra. Verjetno je o vsem skupaj najbolj zgovoren naslednji podatek, ki ga je ameriški filmski spletni strani The Wrap zaupal koordinator avtomobilov pri filmu Steven Butcher: »Po navadi imam pri filmih opraviti s 300 do največ 500 avtomobili. Tokrat smo jih potrebovali štirikrat toliko, okoli 2000, in to vse klasične primerke letnika 1969 ali starejše, da smo lahko zapolnili ulice in parkirne prostore.« Med vsemi pa vseeno izstopata predvsem dva – cadillac coupe de ville letnik 1966 in ford galaxie town victoria letnik 1959.
Isti cadillac kot v filmu Stekli psi
Prvemu v filmu pripada najpomembnejša vloga. Njegov lastnik je namreč eden od dveh glavnih junakov filma Rick Dalton (Leonardo Di Caprio), ki pa avtomobila dejansko nikdar ne vozi, temveč le sedi na sovoznikovem sedežu – filmska zgodba namreč razkrije, da je zaradi vinjenosti za volanom izgubil vozniško dovoljenje. Cadillaca de villa tako v filmu vseskozi vozi njegov kaskaderski dvojnik Cliff Booth (Brad Pitt), avtomobil pa se v filmu pojavlja tako rekoč ves čas in je tudi prizorišče številnih zanimivih dialogov.
A ne le da gre pri omenjenem za prekrasen avto, za filmskim se skriva še posebno zanimiva zgodba. Lastnik natanko istega kremno rumenega cadillaca coupeja de villa je bil namreč v prvem Tarantinovem filmu Stekli psi leta 1992 Mr. Blonde, ki ga je upodobil Michael Madsen. Igralec je po koncu snemanja avto shranil, že omenjeni Steven Butcher pa ga je za potrebe novega filma spravil k življenju, da je lahko znova, tokrat še v pomembnejši vlogi, zaživel na velikem platnu.
Lahko bi uporabili pravega
Ko beseda teče o pomembni vlogi avtomobilov v zadnjem Tarantinovem filmu, ne moremo niti mimo forda galaxieja, ki ga je vozil eden ključnih ljudi Mansonove družine Tex Watson (v filmu ga upodobi Austin Butler). Filmska zgodba v delu, ko se omenjeni v družbi še treh članic Mansonove družine pripelje v okolico hiše Romana Polanskega, v kateri so v resnici 9. avgusta 1969 umorili njegovo nosečo ženo Sharon Tate (v filmu jo upodobi Margot Robbie), sicer skrene v drugo, nepričakovano smer. Je pa pri vsem skupaj zanimivo, da je močno načeti galaxie zelo natančna replika točno takega galaxieja, kot so ga uporabljali v času, ko so zagrešili zverinske umore. Pri čemer celo ni manjkalo veliko, da bi dejansko uporabili avto, ki ga je vozil Tex Watson. »Med pripravami na film sem stopil v stik z zbirateljem, ki ima v svoji zbirki tudi čisto pravi Watsonov avtomobil. Lastnik nam ga je bil za potrebe snemanja tudi pripravljen posoditi, a sva se s Quentinom strinjala, da bi bilo uporabiti dejanski avto kar malce preveč srhljivo. Zato smo se odločili za repliko,« je pojasnil Steven Butcher.
In še to: omembo si med avtomobili v filmu zaslužijo (vsaj) še precej obrabljeni modri volkswagen karmann ghia letnik 1966 Cliffa Bootha, MG TD letnik 1952 Romana Polanskega (Rafal Zawierucha) in porsche 911 letnik 1969, ki ga je vozila Sharon Tate.
