Sobotni napad na naftno rafinerijo in naftno polje v Savdski Arabiji je danes povzročil največji dnevni skok cene nafte od leta 1991, potem pa so se razmere na borzah nekoliko umirile. Politično pa se niso umirile, saj je koalicija pod vodstvom Savdske Arabije, ki v Jemnu podpira vladno vojsko, danes trdila, da glede na uvodne ugotovitve preiskave napad ni izviral iz Jemna, kot trdijo tamkajšnji uporniški Hutiji, ki so prevzeli odgovornost. Uradni Riad tudi trdi, da so napad izvedli z iranskim orožjem.
Iran to še naprej zanika in trdi, da so napad izvedli Jemenci v odgovor na vse napade savdske koalicije v Jemnu. »Jemenci uporabljajo legitimno pravico do samoobrambe,« je dejal iranski predsednik Hasan Rohani v Ankari, kjer se je sicer udeležil vrha z ruskim in turškim predsednikom o Siriji. Iran je tudi odvrnil, da je pripravljen na vojno, če bo ta izbruhnila, že samo to, da se o njej spet govori, pa kaže, kako je napad še dodatno načel že tako občutljivo regijo, polno napetosti.
Tudi ZDA so ponovile obtožbe o odgovornosti Teherana za napad. Nova ameriška veleposlanica pri OZN Kelly Craft je dejala, da podatki »kažejo na odgovornost Irana«. Ameriški predsednik Donald Trump pa je že prej tvitnil, da so ZDA že pripravljene na odgovor in da čakajo samo končno potrditev, kdo je napad zagrešil.
Savdsko energetsko podjetje Aramco je medtem ocenilo, da bo popravilo škode morda trajalo več mesecev, ne več tednov, kot so sprva ocenjevali. Ker gre za največjo rafinerijo na svetu in veliko naftno polje, bi to lahko trajneje vplivalo na svetovno ponudbo nafte, saj so napadi onesposobili polovico dnevnega črpanja Savdske Arabije, kar predstavlja dvajsetino svetovne. Cena nafte je danes ob odprtju trgov zrasla za skoraj dvajset odstotkov, na približno 72 dolarjev za referenčni sodček surove nafte brent, potem pa je padla na približno 67 dolarjev.
