Financiranje zasebnih osnovnih šol bo po propadu vseh dosedanjih poskusov skušala urediti posebna delovna skupina. Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je danes napovedal, da bo k sodelovanju v skupini povabil strokovnjake tako s področja šolstva kot politike: predstavnike vseh poslanskih skupin, ravnateljev osnovnih in srednjih šol, sindikata, zasebnih šol, strokovnjake s področja vzgoje in izobraževanja ter pravnike. Rezultat naj bi bil skupni predlog zakona, za katerega bi bilo vnaprej znano, da bo dobil zadostno podporo v parlamentu. »Videli smo, da je način enega proti drugemu v tem parlamentu nerešljiv,« je dejal Pikalo, ki bo delovni skupini tudi predsedoval. »Zato bomo iskali tako strokovni kot politični konsenz,« je dodal. Minister bo skušal z novo delovno skupino prehiteti ustavno sodišče, ki že obravnava pobudo, da naj namesto parlamenta o financiranju zasebnih šol odloči samo.
Ravnatelji zadovoljni
»Ministrov predlog podpiramo. V bistvu smo si takšne diskusije, v katero bi bile močneje vključene tudi zasebne šole, želeli že v prejšnjem krogu,« je napoved komentiral Andrej Ornik, ravnatelj mariborske waldorfske šole. Kot je znano, je ministrstvo spomladi predlog zakona pripravilo samo, v njem pa je bilo predvideno, da bi država financirala zgolj obvezni program zasebnih šol, ne pa tudi razširjenega, denimo jutranjega varstva, dodatnega in dopolnilnega pouka. Predlog v parlamentu ni dobil zadostne politične podpore. »V prejšnjem poskusu se je izkazalo, da ga v parlamentu obravnavajo kot politično in ideološko vprašanje. A enakopravnosti otrok ne smemo obravnavati v kontekstu politične ideologije,« pravi Ornik. »Na takšen način bi se morali pogovarjati že prej,« je ocenil tudi Iztok Kordiš, direktor Waldorfske šole Ljubljana. »Upam, da se bodo predstavniki političnih strank, ki naj bi sodelovali v delovni skupini, pogovarjali o strokovnih vprašanjih. Bodimo optimisti!« je dodal Kordiš. Tudi direktor zasebnega šolskega Zavoda sv. Stanislava Anton Česen je opozoril, da bi v središču pozornosti morala biti dobrobit za učence, ne pa politične debate.
Politiki skeptični
Več naših sogovornikov iz političnih vrst pa Pikalovo pobudo vidi kot poskus zavlačevanja oziroma ustvarjanja vtisa, kako se ministrstvo pod njegovim vodstvom trudi uresničiti ustavno odločbo, ter prelaganja odgovornosti. Ne verjamejo namreč, da bi lahko široka delovna skupina poenotila povsem različna stališča parlamentarnih strank in da si Pikalo to sploh želi.
Nobenega dvoma namreč ni, da bo SDS vztrajala, naj država tako obvezni kot razširjeni del programa zasebnih devetletk financira v celoti. To je zapisala tudi v predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki ga je SDS pred mesecem dni že petič v zadnjih štirih letih vložila v parlamentarno proceduro. Tudi predstavniki NSi, ki se bodo jutri sestali z ministrom Pikalom, bodo od dosedanjega vztrajanja pri stoodstotnem financiranju celotnega javno veljavnega programa zasebnih osnovnih šol težko odstopili. Za zdaj je znano, da so pripravljeni na dogovor o omejitvi deleža zasebnih devetletk, ki bi jih financirala država.
»Če bo desnica vztrajala, da država tako obvezni kot razširjeni program v zasebnih osnovnih šolah financira v celoti, konsenz ne bo mogoč,« se je na Pikalovo zamisel o oblikovanju široke delovne skupine danes odzvala vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper. Ob tem nam je zaupala, da se njihova stranka od ideje, da bi se o financiranju zasebnih devetletk državljani izrekli na posvetovalnem referendumu, ni poslovila. Kako naj bi se glasilo referendumsko vprašanje in kako naj bi izpeljali svojo zamisel, bo SAB po navedbah Kociprove razkrila v kratkem.
»Upam, da gre za iskren namen najti rešitev,« je bil v odzivu na novo idejo ministra za šolstvo danes kratek vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović. Stališče Levice je vseskozi jasno: zavzema se za spremembo ustave, s katero bi zagotovili, da bo javni denar namenjen zgolj javnim šolam.
»Za implementacijo ustavnih odločb ne potrebujemo širokih delovnih skupin, temveč zgolj voljo in zavedanje o pomenu pravne države. Žal slednjega doslej ni bilo,« pa je dejal vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič. Prepričan je, da imajo na ministrstvu za izobraževanje več kot dovolj strokovnjakov, da pripravijo zakon, ki ga bodo potrdile tudi zakonodajne službe in bo na koncu odpravil neustavno stanje. Spomnimo, da so se poslanci SMC pri glasovanju o Pikalovem predlogu, po katerem država za razširjeni program v zasebnih devetletkah ne bi namenila niti centa, vzdržali, kar je bil razlog, da novela ZOFVI po vetu državnega sveta v parlamentu ni dobila potrebnih 46 glasov.
