Tako kot drugod po državi, kjer rastejo gobe, so bili v nedeljo tudi v višavah nad Tržičem gozdovi polni nabiralcev. Med njimi je bila tudi Lucija Vrabič Dežman. Naletela je na »nadstropna« jurčka – na večjem je zrasel manjši. Našla pa ju je le nekaj metrov od ceste, kjer je bilo ta dan parkiranih že na desetine gobarjev, ki pa očitno omenjene posebnosti niso opazili.
»Najdba jurčka je bila res izjemna, saj na kaj tako posebnega še nisem naletela, pa gobarim tako rekoč od otroštva dalje. Sem velika ljubiteljica narave nasploh, vredna je spoštovanja in občudovanja,« nam je zaupala najditeljica. »Ta izjemni jurček pa me je povsem presenetil. Pravzaprav je nekako zanimiva povezava med 'nosečim' jurčkom, saj velik jurček nosi manjšega, in mojim poklicem ginekologinje in porodničarke. Nekako je prišel v prave roke,« razmišlja Vrabič Dežmanova, ki se ne more načuditi igri narave in naključij.
Gobarski strokovnjak: Gre za izjemno redek primer!
»To je vsekakor zanimivost,« pravi velik poznavalec gob ter avtor in soavtor številnih gobarskih priročnikov Bojan Arzenšek iz Gobarskega društva Kranj. »Zgodi se, da jurček začne rasti pod zemljo, drugi pa na njem. Pri gobanih, ki jih je veliko vrst, po domače pa jim rečemo jurčki, gre za izjemno redek pojav, morda v nadstropjih zraste en primer na deset tisoč samostojnih jurčkov. Naleteli smo tudi že na trojčke, ko so jurčki zrasli v treh nadstropjih,« se spominja. Nekoliko več takšnih primerov rasti ’v nadstropjih’ je po njegovih izkušnjah pri golobicah.
Kje pa je oziroma bo končal nenavaden par jurčkov, smo povprašali najditeljico. »Trenutno je moja največja skrb, kako bi par ohranila, zaenkrat ga še občudujem,« nam je povedala dan po nenavadni najdbi. »Verjetno bo najboljša možnost vložitve v velik kozarec s kisom, tako bo 'noseči jurček' še nekaj časa ohranjen,« razmišlja Lucija Vrabič Dežman.
Premladim gobam težko z gotovostjo določimo vrsto
Ker je sezona gobarjenja v polnem teku, pa Arzenšek ob tem gobarjem dodaja še nekaj navodil in opozoril. »Nabiramo samo tiste gobe, ki jih zares dobro poznamo,« opozarja. Zakonodaja dovoljuje nabiranje dveh kilogramov gob na osebo na dan. Več kot dva kilograma sta dovoljena zgolj v primeru, ko gre za eno gobo, ki je težja od dovoljene dnevne količine. Gobe moramo grobo očistiti na mestu, kjer jih najdemo, naokrog po gozdu pa jih prenašamo v pleteni košari ali cekarju.
»Pomembno je tudi, kakšne gobe nabiramo. Ne smejo biti ne prestare in ne premlade,« opozarja Arzenšek in pojasnjuje morebitne škodljive posledice enih in drugih. »Prestare gobe so lahko že degradirane in okužene s kakšnimi patogenimi bakterijami, ki lahko škodujejo ob zaužitju. Premladih gob pa ni priporočljivo nabirati zato, ker je pri njih zelo težko natančno določiti vrsto. Mnogo mladih gob si je med seboj zelo podobnih in včasih je težko razločiti, ali gre za užitno vrsto ali pa za vrsto, ki bi lahko bila strupena.« Ob navalu gobarjev v teh dneh pa Arzenšek dodaja še eno opozorilo: »Gozd pustimo takšen, kakršen je bil, ko smo vstopili vanj.«
