Ker Mandariću kljub nekaterim obljubam morebitnih kupcev s prodajo kluba slabo kaže, mora prodati nepremičninske projekte v Ljubljani in Kopru. Ameriški poslovnež srbskih korenin je s svojimi bogatimi izkušnjami iz nogometnega posla in z za slovenski nogomet nepredstavljivo veliko denarja pred štirimi leti in pol prišel v Slovenijo.
»Nenehno me sprašujejo, kaj mi je bilo tega treba, posebno žena in obe hčeri. Moja največja napaka je bila, da sem tu delal tako, kot sem bil vajen delati zadnjih 50 let v angleškem in ameriškem poslovnem okolju,« je dejal Mandarić, ki trdi, da je od prihoda v Ljubljano v klub vložil več kot 15 milijonov evrov svojega denarja.
Za Delo je še dejal, da so ga v Slovenijo pripeljala čustva in vera, da imamo tu evropsko poslovno okolje. Mandarić poskuša Olimpiji že dlje časa poiskati novega lastnika, s čimer bi si povrnil del vloženih sredstev, klubu pa zagotovil stabilno prihodnost. Italijanski interesent se je izkazal za neresnega, zato dvomi o možnostih za uspeh pogajanj s prihodnjimi kupci.
»Do zdaj še nisem naletel na niti enega resnega kupca. K meni so prihajali ljudje, ki so jih vodili različni interesi, še vedno pa nisem končal vseh pogovorov,« je dejal predsednik ljubljanskega kluba, ki je zadržan tudi glede zadnjih napovedi, da bi sklenil posel z nemškimi ponudniki. Poudarja, da klub ni njegova last, vanj sicer vlaga in ga upravlja, klub pa bo vedno ostal ljubljanski in slovenski. Scenariju, po katerem bi klub vrnil v javno upravljanje, ne nasprotuje, vendar o tej možnosti ni še z nikomer resno govoril. V sredo bo odpotoval v Združene države Amerike, do takrat pa naj bi se dogovoril o prodaji nepremičninskega projekta Dalmatinka, ki ga je začel graditi v središču Ljubljane. Po vrnitvi bo naprej iskal kupce za zemljišča v Kopru.
»Prodajam vse, kar imam v Sloveniji. Kupnina bi morala zadostovati za financiranje kluba do konca leta,« je za Delo še razkril Mandarić, ki mora Olimpiji vsak mesec zagotoviti dobrega pol milijona evrov, in dodal: »Druge posle v Sloveniji sem morda zapostavil, ker sem bil preveč osredotočen na nogomet. Morda je težava tudi to, da na trgu dela ni kakovostnih menedžerjev. Sposobni razvijajo svoje posle, tisti brez dela pa niso brez dela naključno.«
