Tri okrajne sodnice, Lidia Kralj, Saša Kovačič in Natalija Drev Mijošek, so bile pred tremi leti po letnem razporedu, ki ga omogoča zakon o sodniški službi, razporejene na celjsko okrožno sodišče, da so sodile kot okrožne sodnice. A triletni dopustni rok prerazporeditve jim je spomladi potekel. Ker nekatere zadeve še niso bile končane, pa so z vedenjem nadrejenih sojenja končale in razglasile sodbe. A ravno ena od sodb, in sicer Branku Mrkunu, ki so mu sodili zaradi ugrabitve, je bila poleti na višjem sodišču razveljavljena zaradi bistvenih kršitev kazenskega postopka. Mrkunu je namreč sodila sodnica Kraljeva, ki mu ne bi smela več.
Zaradi te anomalije, ki povzroča stroške državi, so ogorčeni tožilci, ki jih skrbijo predvsem priporne zadeve, ki bi se sploh morale reševati hitreje. Med takimi primeri je tudi Anže Jelen, ki mu tožilstvo očita, da je bil vodja hudodelske združbe, ki je na Celjskem izvedla več brutalnih oboroženih ropov. Jelenu je začela soditi Natalija Drev Mijošek. Ker je medtem zaradi poteka triletnega roka na tem mestu morala nazaj na okrajno sodišče, je bil primer dodeljen sodnici Cvetki Posilovič, a le za kratek čas, saj se je ta iz primera zaradi okuženosti izločila. Zdaj je primer dodeljen sodnici Mojci Turinek, ki bo proces začela že ta teden.
»Ob sprejetju zakona je bil določen triletni rok razporeditve takšnega sodnika, saj se je takrat že pripravljala sprememba zakonodaje o uvedbi prvostopenjskega sodnika. Nihče ni pričakoval, da bo to trajalo tako dolgo, zato se je ta triletni rok medtem iztekel. Vse tri sodnice smo razporedili nazaj na okrajna sodišča in jih zamenjali z novimi okrajnimi sodnicami,« je pojasnila direktorica sodišča Ksenija Ručigaj.
Pripravlja se sprememba zakonodaje
Celjski primer ni osamljen, podobno je drugje po državi in na drugih sodiščih. Na celjskem višjem sodišču sta bili razveljavljeni dve prvostopenjski sodbi, je potrdil predsednik višjega sodišča Branko Aubreht. »Zakon o sodniški službi določa, da se lahko sodnike nižjih stopenj za tri leta razporedi na vrhovno sodišče ali ministrstvo za pravosodje, a z možnostjo, da se ta rok podaljša, medtem ko zakon podaljšanja roka okrajnim sodnikom na okrožnih sodiščih ne predvideva,« pravi Aubreht. Po njegovem gre za nerazumno določbo, saj se ravno na okrožnih sodiščih presojajo dolgotrajnejše zadeve in sodnik potrebuje najprej eno leto, da se v neko zadevo sploh vpelje, eno leto za razprave in povsem mogoče je, da v treh letih še ne pride do sodbe.
»Na ministrstvo za pravosodje sem že marca naslovil vprašanje, ali je smiselno omejevati delo okrajnih sodnikov na tri leta in ali je mogoče ta rok tudi podaljšati. A so mi odgovorili, da ni podaljšljiv. Zato sem predsednici okrožnega sodišča nemudoma naročil, da omenjene tri sodnice razporedi nazaj na okrajna sodišča, kar je tudi spoštovala,« pravi Aubreht, ki se strinja, da je ta določba neživljenjska. Zato je nanjo opozoril tudi sodni svet in prosil, da ga podprejo v prizadevanju, da se zakon v tem delu popravi. Da so z navedeno problematiko seznanjeni in so se nanjo tudi nemudoma odzvali, potrjujejo tudi na ministrstvu za pravosodje. »Na pobudo sodstva smo pripravili spremembe zakona in jih konec julija poslali v strokovno usklajevanje vrhovnemu sodišču. Odziva do danes še nismo prejeli, zato nadaljnjih aktivnosti še ni mogoče napovedati,« odgovarjajo na ministrstvu.
