»Prostor, kjer gradimo, čim manj spreminjamo, tako da ob najmanjšem vložku dela in porabljenega gradiva povzročamo tudi najmanjšo škodo v okolju.« Tako pravijo arhitekti v studiu 3biro, ki ga poznamo po projektih individualnih hiš in predvsem po mostovih. Biro so leta 2007 ustanovili prof. Janez Koželj, Tina Rupar Kobe in Blaž Rupar. Nekaj časa so bili trije, nato sta se jim pridružila partnerja, arhitekta Maruša Jamnik in Črt Jaklič.
Varčna arhitektura
V 3biro arhitekti se zavedajo, da nobena rešitev ni podana vnaprej in da je sleherni projekt originalen in enkraten, ker je rezultat upoštevanja danih pogojev, postavljenih zahtev, možnosti in omejitev. Janez Koželj: »Čim bolj so omejeni pogoji, toliko bolj inovativna naj bo rešitev. Objekt naj bo v svoji zasnovi čim manj opredeljen in nevtralen, da lahko zagotovi uporabniku različne možnosti uporabe skozi čas.«
Ta načela upoštevajo tako pri gradnji hiš kot pri gradnji mostov. Hiše načrtujejo tako, da uporabniku ponudijo bogastvo notranjih in zunanjih prostorov, ki omogočajo različne oblike bivanja v udobnem in privlačnem ambientu. Blaž Rupar dodaja: »Stavba naj bo zasnovana razumno, primerno postavljena, gospodarno zgrajena, energetsko varčna in učinkovita. K varčni arhitekturi spada premišljena uporaba gradiv, načinov zidave in tehnologije.«
Skladnost z naravno krajino
Z dogovarjanjem prepričujejo naročnike o vrednotah trajnostne gradnje, kot so skladnost, zmernost in smotrnost v najrazličnejših oblikah. Prizadevajo si zagotoviti čim večjo individualnost objektov, vendar v pojavnosti, ki prispeva k urejenosti naselja in krajine. Veliko načrtujejo v lesu, kar je izrazito tudi pri gradnji mostov. Načrtovanje mostov je še posebno zahtevno, saj sta premišljenost konstrukcije in oblika medsebojno neločljivo povezani, hkrati pa morata sovpadati s pogoji lokacije. Tina Rupar Kobe meni: »Z vsakim posegom v prostor na novo ovrednotimo okolico, se z njo uskladimo ali jo obogatimo tako, da upoštevamo krajevne značilnosti.»
V 3biro arhitekti imajo veliko izkušenj z gradnjo mostov in brvi, za njimi je že deset tovrstnih izvedenih projektov. Most čez Glinščico (izveden leta 2012,) je most za pešce, ki stoji na najbolj obiskanem delu priljubljenega sprehajališča Poti spominov in tovarištva v Ljubljani. Je del krajinske ureditve zelenega obroča, v katerem naj prevladujejo naravna gradiva in zelenje. V krajini učinkuje kot poudarjena točka in znamenje v prostoru. Izdelan je iz lepljenega macesnovega lesa v obliki, ki zagotavlja trdnost in trajnost konstrukcije, uporabnost ob različnih letnih časih in prepoznavno podobo. Posebnost mostu je streha, ki prispeva k trdnosti konstrukcije, jo ščiti pred vremenskimi vplivi in ponudi obiskovalcem zavetje pred soncem ali padavinami.
Leta 2015 so po njihovih načrtih postavili most, ki premošča Mali graben v Ljubljani. S svojo poudarjeno vzdolžno obliko most na relativno preprost način razrešuje probleme dostopnosti in prehodnosti tega območja. Uporaben je za pešce in kolesarje, saj ima speljan dostop na nivoju obeh terenov. Osrednji del mostu je privzdignjen z namenom, da bi se izognil stoletnim vodam in ob tem omogočil sprehajalcem neoviran prehod. Zaradi relativno velikega razpona (41 m) in s tem povezanih zahtev po trajnosti konstrukcije je ta ustrezno zaščitena pred vlago in soncem z leseno obleko v obliki macesnovega opaža.
Na Vrhovcih so načrtovali brv z značilno palično konstrukcijo iz trikotnih segmentov, ki je oblikovno prilagojena situaciji: omogoča enostaven dovoz vnaprej izdelanega mostu na lokacijo, hkrati pa upošteva obstoječa dominantna drevesa na levem bregu Gradaščice. Na konstrukcijo brvi iz lesenih nosilcev so pripete križne diagonale ograje, ki jo dopolnjuje nerjaveča jeklena mreža. Brv je skladna z naravno krajino in kljub majhnemu merilu skrbno koncipirana in oblikovana, v uporabi je od leta 2015.
S projektom tretje razvojne osi med Koroško in Belo krajino bo odprt tudi njihov avtocestni most, tokrat v armiranobetonski izvedbi – pri konstruiranju so sodelovali z inženirji biroja Pipenbaher. Razporeditev podpor poskuša v največji meri obvarovati občutljivo območje obeh bregov. Zasnova mostu upošteva tudi značilnosti in topografijo okoliške krajine, zato je asimetričen, kar mu daje dinamičen značaj. Mostu je dodana prednapeta konstrukcija brvi za pešce in kolesarje, ki je obešena vzporedno s cestnim mostom, a zaradi naročnikovih zahtev izvedena od njega ločeno. Med masivno konstrukcijo mostu in obešeno konstrukcijo brvi se bo vzpostavljal zanimiv dvogovor, ki ga bodo deležni uporabniki in pasanti.
