Jemenski hutijski uporniki so sporočili, da so v soboto nad savdskoarabsko naftno infrastrukturo poslali deset oboroženih brezpilotnih letalnikov in zadeli največjo rafinerijo na svetu v Abkaiku ter naftno polje Kurais, ki sta oba v lasti savdskega energetskega velikana Aramca. Ob tem so namignili, da so imeli pomoč znotraj Savdske Arabije. Na posnetkih z obeh lokacij je bilo videti velikanske oblake črnega gostega dima, ki so se vili v nebo in bili dobro vidni tudi na satelitskih posnetkih. Savdska Arabija pravi, da žrtev ni bilo.
Pompeo ne verjame Hutijem
Hitro so se pojavile trditve, da Hutiji niso sposobni sami organizirati takšnega napada in da za njimi v resnici stoji glavni savdski rival Iran, ki jih podpira v državljanski vojni v Jemnu. Najbližje jemensko ozemlje pod nadzorom Hutijev je namreč od tarč napada oddaljeno kakšnih 1300 kilometrov, medtem ko brezpilotniki upornikov niso zmožni preseči četrtine te razdalje. Obstajajo domneve, da so se dokopali do zmogljivejših brezpilotnih letalnikov, niso pa napada takšnega obsega in razdalje izpeljali še nikoli.
Ob zavračanju tudi druge teorije, da so se Hutiji pretihotapili globlje na savdsko ozemlje in od tam organizirali napad, morda ob pomoči od znotraj, so Združene države prst usmerile v Teheran. Ameriški zunanji minister Mike Pompeo je ocenil, da je Iran sprožil napad na svetovne zaloge energentov, kakršnega svet še ni videl… »Vse države pozivamo, da javno in nedvoumno obsodijo iranski napad,« je dejal v apelu mednarodni skupnosti. Pompeo je dodal, da ni nobenih dokazov, da je napad prišel iz Jemna, ni pa ponudil dokazov, da je prišel od drugod. Njegove besede kažejo, da v vrhu ameriške administracije tudi po odhodu svetovalca za državno varnost Johna Boltona, ki je posebno naravnan proti Iranu, ostaja zelo trd pristop do Teherana. Vendar ne gre samo za Pompea. Vplivni republikanski senator Lindsey Graham je denimo dejal, da je čas, da ZDA kot mogoč ukrep zagrozijo z napadi na iranske rafinerije, tudi med demokrati v kongresu je bilo slišati dvome, da imajo Hutiji zmogljivosti za izvedbo takšnega napada.
Iran in tudi Irak zanikata vpletenost
V Teheranu so obtožbe odločno zavrnili, tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva je po poročanju Reutersa dejal, da so »se Američani zatekli k maksimalnim lažem, potem ko je propadla njihova politika maksimalnega pritiska«. Ob pričakovanju nadaljnje zaostritve so dodali opozorilo, da so vsa ameriška oporišča in ladje v razdalji dva tisoč kilometrov od Irana v dosegu njihovih raket. Hutiji so ob prevzemu odgovornosti za napad dodali, da bodo še okrepili napade v Savdski Arabiji, ki je v Jemnu glavna pokroviteljica vladne vojske, proti kateri se bojujejo.
Nekateri savdski mediji so poročali, da je napad izviral iz Iraka, kjer delujejo proiranske skupine. V Bagdadu so to zanikali oziroma sporočili, da bodo ostro kaznovali vsakogar, ki bi tako zlorabil njihovo ozemlje.
Začasna nadomestitev izpada z zalogami v skladiščih
V Savdski Arabiji so danes še ocenjevali, kolikšno ja škoda. Po prvih ocenah naj bi trajalo več tednov, da obrate spet spravijo v pogon. V tem času bi bila savdska proizvodnja nižja za 5,7 milijona sodčkov nafte na dan oziroma približno manjša za polovico, kar je pet odstotkov svetovne dobave. Po poročanju Bloomberga bi to lahko nadomestili z uskladiščeno nafto v rezervoarjih, ki jih ima Savdska Arabija doma in v treh strateških lokacijah po svetu: v Rotterdamu, na Okinavi in egiptovskem Sidi Kerirju ob Sredozemskem morju. Tudi ZDA so ponudile, da pomagajo nadomestiti izpad s svojimi rezervami.
O vplivu napada na cene bo več znano zgodaj zjutraj po našem času, ko bodo že odprti azijski trgi. Strokovnjaki po svetu so bili bolj ali manj soglasni, da bo cena sprva zrasla za pet do deset dolarjev za sodček. V petek je sodček surove nafte brent stal 60,22 dolarja. Od tu naprej bo vse, tudi cena bencina na črpalkah, odvisno od tega, kako hitro bo Aramco odpravil škodo in ali bo sobotnim dogodkom sledilo novo stopnjevanje napetosti v regiji, kar bi tudi dvignilo ceno nafte.
