Slovenski kolesar Primož Roglič gre v zgodovino kot 60. zmagovalec Vuelte. Slovenijo je kot dvajseto državo vpisal na seznam zmagovalcev tritedenskih dirk. Sijajen uspeh slovenskega kolesarstva je dopolnil Tadej Pogačar, ki je bil najmlajši na zmagovalnem odru. V soboto je bil v gorovju Sierra de Gredos sanjski slovenski dan. Ob koncu tritedenskega izčrpavanja je Roglič po mali kalvariji rdečo majico varno pripeljal čez črto in potem začel razmišljati o paradi v Madridu. Tadej Pogačar pa je pripravil sanjski preobrat. S sijajnim napadom si je priboril že tretjo etapno zmago na letošnji Vuelti, napredoval na tretje mesto v skupnem seštevku in si priboril belo majico najboljšega mladega kolesarja.
»Neverjetno. Neponovljivo. Da bo tako, si nisem predstavljal. Potreboval bom kak dan, da dojamem,« je povedal Tadej Pogačar, ki niti v sanjah ni pričakoval, da bo ob prvencu na tritedenskih dirkah dosegel toliko lovorik. Po kar 40 kilometrov dolgi samostojni akciji, kakršne so v najboljših dneh zmogli le največji velemojstri, kot so Contador, Froome in Nibali, se je mimo Kolumbijcev Naira Quintane in Miguela Angela Lopeza zrinil k Primožu Rogliču na zmagovalni oder. Ob tem je Lopezu slekel še belo majico mladega kolesarja. Preobrat, ki ga od 20-letnega kolesarja s Klanca pri Komendi ni pričakoval nihče. Pred nekaj dnevi si je Pogačar zaželel hladnega vremena in dežja. Z instinktom in odličnim občutkom za dinamiko je ob medlih poskusih Lopeza šel v protinapad, nepričakovano daleč od cilja, in uspel v takšnem slogu, da se mu je vnovič poklonil ves svet. »Streljali so v prazno, sam pa sem naredil dober skok. Šel sem na vse ali nič, pa tudi če ostanem sredi ceste,« je povedal Tadej Pogačar.
Vroča kri in diplomacija
Nekaj je k sanjskemu dnevu slovenskega uspeha pripomoglo tudi vroče rivalstvo med Lopezom in Alejandrom Valverdejem. Kolumbijec je po petkovi sporni akciji, ko je Movistar po padcu Rogliča in Lopeza napadel v vetru, svetovnemu prvaku v jezi navrgel nekaj vročih besed. Sicer so se po prespani noči vsi opravičevali, vendar ne bomo nikoli izvedeli, koliko so »pomagali«, da je Lopez ostal brez lovorik. Cestno kolesarstvo je tudi diplomacija, psihologija in dolga šahovska partija. Primož Roglič je bil v petek v Toledu pri komentarju diplomatski, čeprav so bile posledice padca zanj hujše. »Če sem odkrit, je za nami najtežja etapa. Dan prej smo grdo padli, zato v soboto ni bilo lahko. Z ekipo smo zmogli pripeljati do konca,« je opisal Roglič, ki je ob izmučenih pomočnikih ostal sam z največjimi tekmeci v zavetrju konkurenčnih ekip in glavnega tekmeca Alejandra Valverdeja. Akcija Pogačarja je bila taktično tudi zanj kot nalašč, da je lažje nadziral španskega veterana, ki je na koncu moral pred Pogačarjem braniti drugo mesto.
Parada v Madridu
Primož Roglič je bil previden do zadnjega metra v Madridu, ko je enajsti dan nosil rdečo majico. Prestižni sprint je v španski prestolnici dobil Nizozemec Fabio Jakobsen. Rogliču se je smejalo do ušes, ne le v skrivnih kotičkih, kot se je pošalil dan prej. Parada, z njegovim priljubljenim pivom, se je po tradiciji začela že med vožnjo, napetost pa se je obrnila v veliko navdušenje. Primož Roglič se je znašel v kolesarskih nebesih. Ganjeni Roglič je ob Zdravljici na trgu Cebeles dejal: »Hvala za podporo družini in vsem, ki ste sodelovali pri tem velikem uspehu. Se vidimo na naslednjih dirkah.«
