Po navdušujoči predstavi in prepričljivi zmagi s 3:0 nad Belorusi so slovenski odbojkarji odpravili še Finsko. Ta se je ob podpori svojih številnih navijačev upirala precej bolje od pričakovanj, osvojila celo niz, toda na koncu po štirih setih in dobrih dveh urah igre vendarle klonila z 1:3 (–18, –24, 24, –15). Igralci selektorja Alberta Giulianija so ob odličnem vzdušju na tribunah blesteli na sprejemu, solidno servirali, vendar predvsem v drugem in tretjem nizu naredili nekoliko preveč napak. Do teh je bržkone prišlo tudi zaradi premešane začetne postave, saj je selektor v nasprotju s prvo tekmo vanjo uvrstil Gregorja Ropreta ter brata Žigo in Tončka Šterna, na klopi pa so obsedeli Dejan Vinčić, Mitja Gasparini in Klemen Čebulj. Ta si je tekmo ogledal z roba igrišča, saj po manjši poškodbi še ni pravi. »Če bi igrali finale, ste lahko prepričani, da bi nastopil,« je zatrdil Alberto Giuliani. »Vsaka tekma je nova zgodba. V igro sem poslal nekaj novih igralcev in lahko rečem, da sem z njimi in tudi z drugimi zadovoljen. Prvenstvo je dolgo, pomembnih tekem je veliko, zato je važno, da igralci rotirajo,« je svojo odločitev obrazložil Italijan.
Slovenci so prvi niz dobili gladko, tekmeca zlomili že v njegovi prvi polovici, v težave pa prvič zašli v naslednjem setu. V njem so vodili že za štiri točke, a so se jim trdoživi Skandinavci približali, v končnici pa prišli celo do vodstva. A v prelomnih trenutkih so do izraza prišle izkušnje Slovenije – zlasti 35-letnega Gasparinija in dve leti mlajšega Vinčića. Ta je z blokom tudi odločil set v korist svojega moštva. Slaba igra Slovencev se je prevesila v naslednji niz. Ta je bil preslikava prejšnjega, le da sta bili vlogi ekip zamenjani in so bili gostitelji tisti, ki so lovili zaostanek in ga v končnici tudi nadoknadili. Priigrali so si celo zaključno žogo, a jo po napaki tudi zapravili. »Ko smo se v končnici vrnili v igro, smo imeli prevroče glave. Posledica so bile napake in izgubljeni niz,« je priznal Jan Kozamernik, njegov reprezentančni soigralec Jani Kovačič pa je obžaloval predvsem dejstvo, da so po nepotrebne potrošili energijo. »Na prvenstvih je zelo važno, da varčuješ z energijo. Tudi zaradi tega smo bili morda malo zaskrbljeni, saj smo želeli privarčevati moči.«
Tedaj je bilo okoli 2000 finskih navijačev tudi najglasnejših. Svojim igralcem so ponujali lepo spodbudo, navdušili pa s svojim športnim navijanjem in pisanimi opravami. Nekateri so na tekmo prišli oblečeni v modre suknjiče, spet drugi so nosili lasulje, vikinške čelade in umetne brade. A njihovo veselje je bilo kratkega roka. Slovenci so se pravočasno zbrali, si hitro priigrali visoko prednost devetih točk in tekmo mirno pripeljali do konca. »Zaradi malenkosti tekme nismo dobili s 3:0. A tudi izgubljeni niz je lahko dobra stvar, dobra izkušnja. Lahko smo namreč videli odziv, ki je bil res dober,« je pozitivno plat črnih minut Slovenije na tekmi videl Giuliani.
Bolj kot nad samo igro so bili v slovenski vrsti navdušeni nad podporo s tribun. Tekmo si je namreč ogledalo skoraj 8000 gledalcev. »Bilo je fenomenalno. Mislim, da doma še nikoli nismo igrali pred tako številčnim občinstvom. Želel bi si, da bi imeli takšno podporo na vsaki tekmi. Če bi še tisti, ki si tekmo ogledajo doma, prišli sem, bi po uspehu ACH Volleyja v ligi prvakov končno znova napolnili Stožice,« je vzdušje komentiral Kozamernik.
