Vlada je razrez proračunskih odhodkov po posameznih proračunskih uporabnikih za leti 2020 in 2021 potrdila v začetku julija, potem ko je bila že nekaj mescev prej določena zgornja meja skupnih dovoljenih odhodkov. Ta lahko v letu 2020 doseže 10,450 milijarde evrov oz. 290 milijonov evrov več kot letos, v letu 2021 pa še pet milijonov evrov več.
Pri načrtovanju višjih izdatkov je vlada med drugim upoštevala sporazum s sindikati javnega sektorja glede plač iz konca lanskega leta. Od 290 milijonov evrov višje zgornje meje proračunskih odhodkov glede na leto 2019 je tako na povišanje plač odpadlo nekaj več kot 50 odstotkov te številke, preostanek pa so razvojno naravnani projekti.
Vendar pa je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) v najnovejši gospodarski napovedi znižal pričakovano gospodarsko rast Slovenije s 3,4 na 2,8 odstotka v letu 2019 ter s 3,1 na tri odstotke v letu 2020. Vlada je zato v četrtek sklenila prilagoditi izdatke, na kar je finančni minister Andrej Bertoncelj koalicijske partnerje pripravil že v začetku tedna na vrhu koalicije na Brdu pri Kranju.
Za prihodnje leto bo, kot je napovedal v četrtek, višino odhodkov v proračunu znižal za 100 milijonov evrov. Znižanje bo linearno po vseh proračunskih porabnikih, sta ob tem povedala s predsednikom vlade Marjanom Šarcem in dodala, da se kljub temu praktično vsem obseg razpoložljivih sredstev povečuje.
Predlog, ki ga bo v četrtek dobila na mizo vlada, bo tako določil porabo vseh proračunskih porabnikov skupaj v višini 10,350 milijarde evrov. In čeprav se številka znižuje, gre še vedno za najvišjo raven izdatkov v zgodovini Slovenije, kar naj bi vladi omogočilo zasledovanje napredka na prioritetnih področjih, hkrati pa tudi srednjeročne uravnoteženosti proračuna.
Med prioritetami proračuna v prihodnjih dveh letih vlada izpostavlja razvoj, socialo in plače, pri tem pa je odločena - kar Bertoncelj nenehno ponavlja - spoštovati fiskalno pravilo. "Apetiti uporabnikov so vedno večji od zmožnosti in naša naloga je, da jih spravimo v okvir, ki ga omogoča naša gospodarska rast in omejuje fiskalno pravilo," je julija ob potrditvi razreza odhodkov po posameznih proračunskih uporabnikih dejal minister. Takrat je Umar Sloveniji za letos še napovedoval gospodarsko rast v višini 3,4 odstotka.
Že pred poslabšanjem gospodarskih napovedi in odločitvijo o znižanju zgornje meje dovoljenih izdatkov je sicer vlada vsem proračunskim uporabnikom naročila, naj znotraj sprejetih okvirov najdejo dodatne notranje rezerve in ta prizadevanja še okrepijo. Zavezala se je tudi, da bo v obdobju do leta 2022 izvedla strukturne ukrepe na področju pokojninskega sistema, zdravstva in trga dela, torej skladno s priporočili v okviru t. i. evropskega semestra.
Čeprav je tudi znižana napoved gospodarske rasti še vedno ugodna, pa vlada razmišlja tudi o nekaterih omejevalnih ukrepih. Podrobnosti Bertoncelj in Šarec za zdaj še nista razkrila, po ponedeljkovem koalicijskem vrhu pa ju je bilo razumeti, da naj bi segali predvsem na področje dela in zaposlovanja. "Dejstvo je, da imamo glede na splošno situacijo preveč socialnih transferjev," je dejal Šarec.
Socialni partnerji se bodo z najnovejšim predlogom proračuna seznanili na torkovi seji Ekonomsko-socialnega sveta, kakšno je stališče opozicije, še ni znano. Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat je v torek dejal, da bo ohlajanje gospodarstva v Evropi in širše zagotovo imelo učinke na proračun, ali ga bodo v njegovi poslanski skupini podprli, pa se bodo odločili, ko bodo na mizi ključne postavke. V Levici, kot je znano, podporo pogojujejo z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Poleg tega mora biti proračun razvojen in socialen, je dejal poslanec Levice Matej T. Vatovec.
Vlada pa bo imela v četrtek po napovedih na dnevnem redu tudi že končni predlog spomladi napovedanih davčnih sprememb, s katerimi bi se razbremenilo delo in nekoliko dodatno obremenilo kapital ter tako vsaj delno nadomestilo izpad prihodkov zaradi razbremenitve pri dohodnini. Glede na izhodiščne predloge je medtem že prišlo do nekaj sprememb, in sicer bo razbremenitev pri dohodnini nekoliko manjša od sprva načrtovane, nominalna obdavčitev dobičkov podjetij pa se v letu 2020 še ne bo zvišala.
Sta pa še naprej predvideni uvedba minimalne efektivne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb pri sedmih odstotkih ter zvišanje stopnje obdavčitve kapitalskih dobičkov s 25 na 27,5 odstotka. Enako velja glede stopnje dohodnine od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem.
