Cambarellus Alvarezi, Bradycellus, Elimia Jonesi je nekaj imen sicer na več stotine izumrlih vrst, od katerih so se na performativni žalni slovesnosti danes poslovili predstavniki gibanja Mladi za podnebno pravičnost. Z akcijo so želeli opozoriti na izgubo biodiverzitete, »katere gonilo je predvsem človeštvo, ki s trenutnim družbenim sistemom potiska zemeljske ekosisteme onkraj zmogljivosti, ki še omogočajo življenje.« Od vlade so ponovno zahtevali sprejem ukrepov za prehod v sonaravno kmetijstvo, pospešen prehod na večinoma rastlinsko, ekološko, lokalno in polnovredno prehrano ter ustavitev trenutnega in nadaljnjega slabljenja Zakona o ohranjanju narave.
Predstavniki gibanja so poudarili, da je okoli četrtina vseh znanih vrst živali in rastlin ogroženih, približno milijonu vrst grozi izumrtje. Populacije vretenčarjev so se, na primer, od leta 1970 zmanjšale za 60 odstotkov, v zadnjih 30 letih pa je v Evropi skupna masa žuželk upadla za 75 odstotkov. »Ker so znotraj našega ekosistema vse vrste inherentno povezane, so in bodo izgube vrst vodile v drastične spremembe v naravi in nam poznanem okolju. Za več kot 75 odstotkov svetovnih prehranskih pridelkov (sadje, zelenjava), smo odvisni od živalskih opraševalcev,« so navedli.
»Mogoče se ne zavedamo, ampak ljudje po svetu posledice izgube biodiverzitete že močno čutijo. Če pogledamo nekatere skupnosti, ki so, na primer, odvisne od ribolova, so te lahko že močno prizadete. Ali zaradi tega, ker so sami netrajnostno gospodarili z morjem okoli sebe ali pa so bili tarča raznih interesov. V Zahodni Sahari španske in francoske ladje na polno lovijo ribe in potem ljudje, ki tam živijo, ne morejo priti do tega vira prehrane,« pojasni biolog in član gibanja Timotej Turk. »Tudi dostop do pitne vode je ogrožen,« doda prav tako biolog in član gibanja Peter Kogovšek. »Ob degradaciji sladkovodnih ekosistemov se izgubljajo mnoge vrste, mokrišča več ne opravljajo svoje naloge očiščevanja vode odpadnih snovi, ker ni ustrezno ohranjenih ekosistemov, je slabša tudi voda,« pojasni.
Po performativni slovesnosti, ki je zbrane v počasnem tempu peljala skozi center Ljubljane, so črno krsto položili na oder pred Šentjakobskim gledališčem, kjer je dr. Tom Turk z Biotehniške fakultete postregel z nagovorom. »Zbrali smo se, da bi se spomnili tistih, ki jih ni več med nami, tistih, ki smo jih v svoji človeški sebičnosti, pohlepu in namišljeni vsemogočnosti brezobzirno poteptali in zavrgli kot ničvredno blago, kot nebodigatreba, kot oviro v našem hlepenju po neskončni rasti naših dobičkov, po nebrzdani težnji po obvladovanju divjine in njenem udomačevanju, po brezobzirnem izkoriščanju naravnih virov in neskončnih zahtev globalnega kapitalističnega sistema po stalni rasti in z njo povezani vse večji potrošnji,« je dejal. Govor lahko v celoti preberete tukaj.
V pripravah na proteste 27. septembra
Predstavniki gibanja Mladi za podnebno pravičnost v naslednjih tednih napovedujejo še več akcij in dogodkov, ki bodo pozornost preusmerili na prihajajoč drugi val podnebnih štrajkov, napovedanih za 27. septembra. Kot pravijo, je pomembno sporočilo protestov to, da ne gre več le za protest mladih, ampak protest vseh. »Kot družba moramo začeti razmišljati o rešitvah in prilagoditvah, kako se bomo najprej prilagodili na podnebne spremembe in potem, kako jih bomo blažili, seveda na pravičen način – to je tisto ključno, kar poudarjamo,« je v imenu gibanja izpostavila Nika Tavčar.
Ob prestolnici je podnebni protest zaenkrat napovedan še v Mariboru in Brežicah, predstavniki gibanja pa vse pozivajo tudi k organizaciji posameznih dogodkov ali protestov v svojem lokalnem okolju.
