»Dragi Heinz-Christian, storili ste neverjetne stvari. Poznam vaš prispevek. Prosim za aplavz.« To so bile edine besede, ki jih je Norbert Hofer na sobotnem kongresu avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) namenil maja neslavno strmoglavljenemu predsedniku stranke Heinz-Christianu Stracheju, ki je bil z več kot 800 delegati stranke na zasedanju v Gradcu, kot je sporočil sam, samo še v srcu. Njegovo skoraj poldrugo desetletje dolgo vodenje FPÖ je po skoraj soglasni izvolitvi na zadnjem kongresu marca 2017 in vstopu v vlado po tedanjih jesenskih volitvah končal posnetek korupcijskega mešetarjenja s podtaknjeno bosansko študentko, ki je zaigrala nečakinjo ruskega oligarha. Aplavz Stracheju na sedanjem graškem kongresu je bil zgolj vljudnosten.
Oseminštiridesetletnemu Hoferju je stranko po štirimesečnem začasnem vodenju v upravljanje zaupalo 786 od 806 delegatov. Med njimi ni bilo niti Strachejeve žene Philippe, ki v imenu stranke skrbi za dobrobit živali. To je samo še dopolnjevalo splošno sliko skoraj povsem moške FPÖ, ki je nato na javnem glasovanju izvolila tudi vseh šest moških podpredsednikov.
Glavna preizkušnja za Hoferja že čez dva tedna
Hoferja velika preizkušnja na čelu svobodnjakov čaka že čez dva tedna na izrednih parlamentarnih volitvah, potem ko je bil zaradi afere Ibiza premier Sebastian Kurz tako rekoč prisiljen razdreti koalicijo s FPÖ. Hofer si neposrednega volilnega cilja ni zastavil, je pa izrazil pripravljenost znova stopiti v vlado z ljudsko stranko, če ne bodo vanjo vabljeni še zeleni. Dolgoročnejši načrt pa je razkril z izjavo: »Ne prevzemam vodenja stranke, ki je trajno zadovoljna z drugim ali tretjim mestom,« potem ko je zadovoljno ugotovil, da so se po majskem padcu vrnili na že osvojene položaje. Javnomnenjske ankete jim sicer tega še ne potrjujejo, saj za volilnim rezultatom izpred dveh let zaostajajo za okoli šest odstotnih točk. Imajo pa podporo petine opredeljenih vprašanih v treh septembrskih anketah. Veliko neznanko v njih sicer predstavljajo neopredeljeni volilci, ki jih je kar tretjina.
Hofer, ki je bil v zadnji vladi prometni minister, naj bi na čelu skrajne desnice, ki svoje pozicije sicer utrjuje na protipriseljenski in protislamski politiki, lažje prepričal tudi del zmernih volilcev. Nasprotno od gromovnika Stracheja namreč v javnosti velja za umirjenega politika in ljudskega človeka, ki je vedno nasmejan in mu tudi nasprotniki priznavajo vljudnost in sposobnost pozornega poslušanja. Rojen na Gradiščanskem in v širši Avstriji še pred tremi leti dokaj nepoznan se je po strankini lestvici povzpel bliskovito kot z letalom, ki ga zna kot letalski inženir tudi upravljati. Ambicij, da si želi na sam vrh, ni skrival, ob poudarjanju domoljubja pa včasih ni izbiral besed in je med drugim begunce označil za »napadalce« ter opozarjal, da bodo prišli v Avstrijo ljudje, ki so pripravljeni njenim državljanom odsekati glavo. Za nekatere, vključno z medijskimi komentatorji, je zato »volk v ovčji koži« in »človek z dvema obrazoma«, avstrijski pisatelj Robert Menasse ga je celo označil za nacista. Za fašista ga ima tudi publicist in glavni urednik dunajskega liberalnega tednika Falter Armin Thurner. Sam Hofer je pred časom vznemirjal kritike z emblemom modre koruznice (nemškega nacionalnega cveta) na reverju in z nošenjem pištole glock, a se je obema odpovedal. Politologinja Kathrin Stainer-Hämmerle mu priznava politični potencial, ki pa bo odvisen od rezultata FPÖ na volitvah 29. septembra.
