Četrtkov večer v Houstonu je v skladu s pravili nacionalnega odbora demokratske stranke v tretje prinesel le eno soočenje kandidatov za predsedniško nominacijo, a je deseterica tekmecev tri ure preživela bolj v govorjenju s prižnice kot pa v dejanskem soočenju. Še najbolj so se mnenja kresala o zdravstvenem varstvu za Američane med vodilno trojico v anketah, Obamovim podpredsednikom Joejem Bidnom ter senatorjema Berniem Sandersom in Elizabeth Warren, a brez pravega ognjemeta.

Prvo vprašanje je bilo namenjeno prav Bidnu, in sicer so ga vprašali, ali so morda liberalci v stranki, kakršna sta Sanders in Warrenova, odšli preveč v levo od glavnega toka demokratov. Sam je splošno opazko hitro preusmeril v debato o zdravstvenem varstvu, ki je nato okupirala kar 40 minut razpoložljivega časa. Pri tem je nasprotoval ideji državnega zdravstvenega varstva za vse, Sandersu, ki ga je zaradi nje označil za socialista, pa navrgel, da ima kot takšen očitno veliko zaupanje v korporativno Ameriko, če misli, da bo podprla obdavčitve, ki naj bi zagotovile 30.000 milijard dolarjev za zdravstveni načrt obeh tekmecev.

Bidnov nastop je bil precej bolj dovršen kot v prvih dveh soočenjih, manj obramben in tudi zanesljivejši pri obrambi lastnega dela v Obamovi administraciji. Na čustva sodržavljanov pa je potrkal s pretresljivim spominom na v avtomobilski nesreči umrli ženo in hčer ter izgubo sina zaradi možganskega tumorja.

Bolj razprava kot soočenje

Za senatorko Warrenovo je obveljalo, da se je soočenja lotila tako, kot da bi bila vodilna kandidatka. V prvem neposrednem spopadu z Bidnom je večinoma ostajala tiho, kar naj ne bi bilo nujno slabo, in v nasprotju s Sandersom ni bila tarča kritik drugih udeležencev v prej omenjeni zdravstveni razpravi. Glede na njen vzpon po prvih dveh debatah brez resnega tekmeca je bivši podpredsednik očitno začutil potrebo, da jo izzove, med drugim z medklicem: »Ona je z Berniem, jaz sem za Obamo.«

Sanders je ostal zvest samemu sebi in je igral na iste strune kot v svojem neuspešnem poskusu, da si izbori predsedniško kandidaturo v dvoboju s Hillary Clinton leta 2016. Hripav in verjetno prehlajen se ni odrezal najbolje, vztrajal pa je pri kontrastu z Bidnom s ponavljajočim se: »Zelo se ne strinjam s tabo, Joe.« Povsem drugačno podobo je izrisala kalifornijska senatorka Kamala Harris, ki se je v prvih dveh soočenjih ostro spopadla z Bidnom pri rasni enakosti. Tokrat se je povsem osredotočila na kritike Trumpa, ki mu je med drugim sporočila, da sicer ni »pritisnil na sprožilec v El Pasu«, da pa je za tamkajšnje streljanje »natvital strelivo«. Mnogo bolje kot na prejšnjem soočenju pa je razlagala tudi svoje delovanje kot kalifornijska državna tožilka.

Župan South Benda v Indiani Pete Buttigieg je ostal najbolj opažen s svojimi izkušnjami kot obveščevalni častnik v Afganistanu in s stališči o urejanju položaja rasnih manjšin ter opozorilom tekmecem, da njihove debate »niso gledljive« in »vsakogar spomnijo, zakaj sovraži Washington«. Za smeh med občinstvom in poznejše naslove v medijih pa je poskrbel poslovnež in filantrop Andrew Yang, ki je gledalce pozval, naj se na njegovi spletni strani javijo za sodelovanje v poskusu, v katerem bo desetim družinam vsak mesec dal po 1000 dolarjev, da bi ugotovil učinek tako imenovanega univerzalnega temeljnega dohodka.

Na domačem terenu se je po stalnem padanju v anketah tokrat bolje odrezal bivši teksaški kongresnik Beto O’Rourke, odločen pri naslavljanju razorožitve Američanov, ki je bila tudi glavna tema senatorke slovenskih korenin Amy Klobuchar. Senator Cory Booker, ki se je tokrat vzdržal napadov na Bidna, je pokazal nekaj siceršnjih komunikacijskih vrlin, najbolj pod pas pa so segle pripombe Juliána Castra, bivšega Obamovega ministra za urbani razvoj, ki je postavil pod vprašaj Bidnov spomin in vztrajal, da je on tisti, ki skrbi za Obamovo dediščino, ne pa bivši Obamov podpredsednik.