Pa ni bil neveden samo Šarec, tudi mi nismo vedeli, kaj nas čaka z njim. Samo da ni Janša, smo se oddahnili. Vsaj večina državljanov. Spraševali smo se, ali bo poskrbel za socialno državo ali ima bolj neoliberalne načrte. Že ob volitvah je to nakazal z izjavo, da se z Levico ne ujame glede gospodarskih usmeritev, pozneje pa je bil kljub temu »prisiljen« sprejeti njeno »opozicijsko pomoč«. Kaj lahko ugotavljamo zdaj, po enem letu? Vsaka vlada ima eno samo vrečo denarja, presoja, kako ga bo razporedila in komu ter koliko ga bo dala. Če ga več nameni bogatim, ga ostane manj revnim, to je že prvošolčkom jasno, in razslojevanje med prebivalstvom se tako povečuje. Na žalost so revni že a priori v slabšem položaju, so šibki, nimajo vpliva niti predstavnikov, ki bi zanje povzdignili svoj glas. Je Slovenija še socialna država ali bi morali tako oznako v ustavi raje izbrisati? Ali je res, kot pišejo nekateri, da ta vlada skrbi bolj za bogate ali, kot pravi Levica, da se pomika vedno bolj v desno? Poglejmo nekaj primerov njenega delovanja.
Na predlog in zahtevo Levice je res dvignila minimalno plačo, ki pomeni ljudem sploh možnost za preživetje, a so že nekaj tednov pozneje predstavniki najbolje plačanih skupin (sodniki, zdravniki, tudi poslanci…) ob pomanjkanju empatije in solidarnosti tudi zase zahtevali višjo plačo, ker naj bi se plačna sorazmerja »porušila«. Računsko sodišče je predlagalo 20-odstotno povišanje plač funkcionarjev. Se razmerja v enotnem plačnem sistemu res ne morejo urediti drugače kot revnim dodati nekaj evrov, bogatim pa petino njihove plače?
Večina upokojencev životari ob nizkih pokojninah. Še ko jih malenkostno uskladijo z rastjo plač, ne dobijo vsi enakega zneska, ampak enak odstotek. Višja ko je pokojnina, bolj se poveča. Ljudem z najnižjimi pokojninami, ki bi najbolj potrebovali denar, se skoraj nič ne pozna, denar se prelije k najbolj premožnim upokojencem. Premier Šarec, je to pravično in prav? In kaj boste naredili za dostojno življenje starostnikov, za njihovo oskrbo? Se zavedate situacije v domovih?
Otroški dodatek pomeni možnost, da lahko tudi revni otroci kolikor toliko izenačeno vstopajo v življenje, zdaj pa razmišljajo, da bi uvedli »univerzalni« otroški dodatek, za vse otroke enak. Revni ne bi pridobili nič, denar bi se spet prerazporedil k bogatim.
Vlada je ukinila dodatek za delovno aktivnost, a s tem bi močno poslabšala življenje mater samohranilk in družin, v katerih je zaposlena samo ena oseba. Področje financiranja zdravstva pa bo menda kljub dogovoru z Levico preložila na prihodnje leto (?). Ko je minister za zdravje Aleš Šabeder zavrnil reformo dopolnilnega zavarovanja, o kateri »razmišljajo« že 16 let, je uporabil enake argumente kot gospodarska zbornica. Njegova ukinitev bi več dala vsem upokojencem, kmetom in 95 odstotkom zaposlenih, vlada pa z davčno reformo raje podarja še eno darilo petim odstotkom najbolje plačanih. Ta čas zavarovalnice dvigujejo premije, z gradnjo mreže zasebnih ambulant privatizirajo zdravstvo in denar revnih odteka k bogatim. Predsednik vlade, se vam to res zdi prav?
Nekateri z desnice pa že dalj časa vneto ščuvajo ljudi, posebno revne, proti Šarčevi vladi in njeni politiki. Pri tem zamolčijo, da je njihova politika veliko bolj neoliberalna in bi prinesla še veliko večje razslojevanje.
Polona Jamnik, Bled