A kot rečeno, niti na svetovni lestvici ni mogoče najti naših železniških postaj, čeprav so kriteriji na kakšnih tridesetih spletnih straneh, ki smo jih obiskali, dokaj različni. Od najlepših do največjih postaj, od najbolj obiskanih do najbolj eksotičnih. V svetu, ki se zaveda, da je turizem zelo raznolika panoga, so namreč železniške postaje postale pravi magnet za obiskovalce in podobno bo gotovo tudi pri nas, ko bodo obnovili objekte ob nekaterih najbolj fotogeničnih železniških progah. Ob milo rečeno široki ponudbi smo se ustavili pri evropskih železniških postajah.
Hungerburg, Innsbruck, Avstrija
Iraška arhitektka Zaha Mohammad Hadid (1950–2016) je leta 2002 zasnovala slovito in zelo moderno smučarsko skakalnico v Innsbrucku. Tirolci so bili s Hadidovo tako zadovoljni, da so jo zadržali v mestu in ji zaupali še projekt vzpenjače s štirimi postajami. Stroka se najbolj navdušuje nad čudovito futuristično končno postajo z imenom Hungerburg, ki na vrhu zaključuje prevoz z moderno vzpenjačo. Mimogrede, vsaka od štirih postaj naj bi po ideji Zahe Hadid predstavljala ledene plošče in snežno odejo. Hungerburgbahn, kot domačini rečejo tej posebni železnici, je sicer zamenjala tramvaj, ki je na tem mestu, a ne povsem po isti progi, prevažal potnike od leta 1906 do leta 2005 (dolžina 839 metrov, višinska razlika 287 metrov). Kaj pa nova vzpenjača, ki so jo odprli konec leta 2007? Dolga je 1838 metrov, višinska razlika je 288 metrov, vozi osem minut in na uro lahko prepelje kar 1200 oseb. Naj dodamo, da je Zaha Hadid, za mnoge najboljša arhitektka na svetu, ob mnogih pomembnih projektih podpisana tudi pod projekt železniške postaje za super hitri vlak v Neaplju.
Sirkeci Gari, Istanbul, Turčija
Čeprav je bila postaja odprta že nekaj let prej, velja prenovljena zgradba s 1200 kvadratnimi metri, ki so jo odprli leta 1890, za nekaj posebnega. Zarisal jo nemški arhitekt August Jachmund (ki so ga nemške oblasti poslale študirat otomansko arhitekturo v Istanbul) in velja za enega najlepših primerov evropskega orientalizma, ki je imel kasneje mnoge posnemovalce. Železniška postaja Sirkeci leži v evropskem delu Istanbula in je znana tudi po tem, da je na postaji ustavljal Orient Expres, vlak, ki je vozil iz Pariza do Istanbula.
Jungfraujoch, Švica
Potovanje z vlakom po švicarskih Alpah med visokimi gorami, kot so Eiger, Jungfrau in Mönch, je gotovo nekaj posebnega. Zlasti na koncu, ko se pot posebnega vlaka po devetih kilometrih konča (na peti postaji) v podzemni železniški postaji Jungfraujoch, kar 3454 metrov nad morjem. In če zobata železnica Jungfrau (zgrajena leta 1912) velja za enega najimenitnejših dosežkov v gradnji železnic, potem je treba pohvaliti tudi podzemno železniško postajo, iz katere vozi dvigalo, ki vabi k najlepšim pogledom na Alpe.
Amsterdam Centraal, Amsterdam, Nizozemska
Prebivalci Amsterdama so v zadnjih letih največji nasprotniki množičnega turizma, a dejstvo je, da je njihova železniška postaja (druga največja v državi) ena najbolj obiskanih zgradb v mestu. Gre namreč za pomembno arhitekturno delo iz leta 1889. Železniško postajo si je kot palačo v gotsko-neorenesančnem slogu, z dvema stolpoma in mnogimi ornamenti, zamislil nizozemski arhitekt Pierre Cuypers. Cuypers, ki je v istem času projektiral tudi Narodni muzej in kakšnih 100 cerkva, je postajo postavil na treh umetnih otokih, ki jih podpira 8687 lesenih stebrov.
Antwerpen Centraal, Antwerpen, Belgija
Centralna železniška postaja v Antwerpnu je dobila ime, ki mnogo pove – železniška katedrala. Zamislil si jo je belgijski arhitekt Louis Delacenserie (v tistem času je projektiral mnoge mestne hiše in cerkve), gradili so jo v letih od 1895 do 1905. Pravijo, da si je arhitekt katedralo, ki so jo od tistih časov seveda razširili, zamislil v neorenesančnem slogu, a nekateri menijo, da je mogoče opaziti tudi elemente art nouveau. Zgradba je dolga 188 metrov in visoka 44 metrov, številni pa občudujejo tudi viadukt, ki pripelje na postajo.
Liège-Guillemins, Liège, Belgija
Španski arhitekt, slikar, kipar in inženir Santiago Calatrava (znan je po samosvojih mostovih, železniških postajah in letaliških terminalih) je v Liègu s pomočjo stekla, jekla in belega betona leta 2009 prispeval povsem novo različico železniške postaje, ki je sicer nastala davnega leta 1842. Zasnoval je zgradbo z značilnim lokom, ki meri 160 metrov in je visok 32 metrov. Sama železniška postaja ni med največjimi v Belgiji, po prometu je šele na enajstem mestu, je pa ena od treh v državi, ki sprejema tudi super hitre vlake.
Gare do Oriente, Lizbona, Portugalska
Španec Santiago Calatrava se poleg postaje v Liègu lahko pohvali tudi s prekrasno železniško postajo v Lizboni (med drugim pa je postavil še železniško postajo na Manhattnu, na mestu, kjer je bila leta 2001 uničena prejšnja). Zgradba v modernističnem in gotskem slogu, ki jo je načrtoval, je bila odprta leta 1998 v čast veliki svetovni razstavi Expo '98. Gare do Oriente je v dvajsetih letih postala turistična točka, simbol mesta, in ni samo postaja za vlake, ampak tudi za metro, avtobuse in taksije.
Atocha, Madrid, Španija
Skozi Estación de Atocha naj bi se po nekaterih podatkih vsako leto sprehodilo okoli 110 milijonov potnikov. A Atocha ni samo največja železniška postaja v Španiji. Pravijo, da je tudi med najlepšimi na svetu. Postaja je bila zgrajena leta 1851, potem pa jo je leta 1892 uničil požar. Požgani del je nadomestil objekt z železno in stekleno streho, ki povezuje zidane stene. Arhitektu Albertu de Palaciu Elissagnu je pomagal francoski genij Alexandre-Gustave Eiffel. Leta 1992 so glavno dvorano spremenili v nakupovalno središče s tropskim vrtom.
Gare du Nord, Pariz, Francija
Verjetno največja železniška postaja na svetu – na leto prepeljejo več kot 270 milijonov potnikov – ima kar 36 peronov. Gradili so jo v letih od 1861 do 1864, potem pa so jo večkrat prenavljali in predvsem velikokrat razširili. Arhitekt Jacques Hittorff si je »severno pariško postajo« zamislil s pročeljem, ki ga povezuje velik lok, krasi pa 23 ženskih kipov. Kipi ponazarjajo različna francoska in evropska mesta, izklesalo pa jih je trinajst francoskih kiparjev. Gare du Nord je povezana z metrojem, avtobusnimi linijami in seveda taksiji.
St. Pancras International, London, Anglija
Železniška postaja St. Pancras v Londonu je bila zgrajena leta 1868, v mogočnem viktorijanskem stilu. Projektiral jo je inženir William Henry Barlow, ki je bil velik mojster za takratne železniške gradnje. Postajo z značilnim stolpom z uro so prenovili za milijardo evrov v času pred olimpijado v Londonu (očistili so opeko in restavrirali streho), novo otvoritev je počastila tudi kraljica. Po novem lahko po tirih te viktorijanske postaje vozi tudi Eurostar, ki skozi predor pelje v kontinentalno Evropo.
