Danes je v Pragi potekal vrh višegrajske četverice z državami zahodnega Balkana o političnem in gospodarskem sodelovanju, ki se ga je v imenu Kosova udeležil le odpravnik poslov v Pragi. Precej neprepričljivo uradno opravičilo Prištine se je glasilo, da imajo najvišji politični predstavniki Kosova neodložljive obveznosti pred izrednimi volitvami v začetku oktobra. Češko organizacijo današnjega srečanja je namreč dan prej med obiskom Beograda začinil češki predsednik Miloš Zeman. Brez posvetovanja s komer koli doma je napovedal, da se bo pozanimal, kako lahko Češka umakne priznanje Kosova.
Zemanovo diplomatsko samovoljo so nekateri na Češkem pripisali njegovemu nerodnemu poskusu, da si pridobi nazaj srbske simpatije, potem ko je pred dvema desetletjema na položaju premierja podprl Natovo bombardiranje Srbije in odprl zračni prostor za letala zavezništva. Od tedaj vztrajno zatrjuje, da je bila to napaka, povezana s tedanjo željo po članstvu v Natu. Lani jeseni je za beograjske Večernje novosti dejal, da je priznanje kosovske neodvisnosti »odprlo Pandorino skrinjico«, ter Hashimu Thaçiju pripisal, da je vojni zločinec.
Češki premier Andrej Babiš se do Zemanove izjave ni opredelil. Danes je po navedbah češke tiskovne agencije dejal le, da bo to storil po pogovorih s predsednikom države in obeh parlamentarnih domov. Bolj neposreden je bil zunanji minister Tomaš Petřiček, ki je dejal, da ni nobenega razloga za razpravo o priznanju Kosova, saj se »v regiji ni zgodilo nič dramatičnega«. Dodal pa je, da bo prav tako govoril z Zemanom. Da od Češke dejansko ne pričakujeta umika priznanja Kosova, sta danes dala vedeti tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić in podpredsednik vlade Rasim Ljajić. Vučić je po obisku v Vatikanu in srečanju s papežem Frančiškom novinarjem dejal, da za češki umik priznanja Kosova ne vidi realnih podlag. Rekel je, da so Čehi »srbski iskreni prijatelji«, toda da države, še posebej tiste iz »enega bloka«, svojih odločitev ne spreminjajo pogosto. Ljajić pa je dejal, da Zemanovo postavljanje priznanja pod vprašaj skupaj s pozivi Bruslja in ZDA o iskanju kompromisne rešitve kaže, da status Kosova ni dokončen.
Magičnih 97
Glavno diplomatsko orodje Srbije pri tem je resolucija varnostnega sveta Združenih narodov 1244, sprejeta po koncu Natovega posredovanja proti tedanji Zvezni republiki Jugoslaviji. Ta je jamčila njeno ozemeljsko celovitost in naj bi posledično varovala tudi ozemeljsko celovitost Srbije po slovesu republike Črne gore. Mednarodna priznanja Kosova pa ji odvzemajo težo. Val priznanj v prvem letu razglasitve neodvisnosti 2008 je počasi sicer usihal in se ustavil pri dobri polovici od 193 članic Združenih narodov. Priština navaja, da Kosovo priznava 117 držav, Beograd trdi, da ga je petnajsterica med njimi obvestila o umiku priznanja. Na Wikipedii priznanja trenutno pripisujejo natanko 100 državam. Med njimi sta Gvineja Bissau in Liberija, za kateri v Srbiji trdijo, da sta ga že umaknili, kar naj bi pomenilo, da je število priznanj Kosova le še eno več od »magičnih 97«, kot se izraža srbski zunanji minister Ivica Dačić. Ta številka bi pomenila, da Kosovo priznava manj kot polovica članic OZN. Vsaj Dačić vidi v tej številki možnost, da Beograd prepreči Prištini vsa razmišljanja o vključevanju v mednarodne organizacije, čeprav s tem pritiskom Srbija do zdaj ni speljevala vode na svoj mlin, postavljala pa je v težave svojo etnično skupnost na Kosovu.
