Ministrstvo za zdravje je pripombe na predlog Levice poslalo v sredo zvečer. V petek so predvidena usklajevanja na podlagi ocen o javnofinančnih učinkih predloga, ki so jih pripravili pristojni resorji, tudi ministrstvo za zdravje in ministrstvo za finance. Minister za zdravje Aleš Šabeder in minister za finance Andrej Bertoncelj izračunov danes nista razkrivala.
Z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja bi nastal izpad prek 520 milijonov evrov, Levica pa predlaga, da bi ta denar zbrali z dvigom prispevnih stopenj in s prispevkom na kapitalske dohodke. A po izračunih, ki jih je naredila vlada, bi z uveljavitvijo zakonskega predloga Levice pridobili le 377 milijonov evrov. Kar pomeni, da bi nastala luknja, velika okoli 150 milijonov evrov, je razbrati iz dokumenta, ki ga je pridobila STA.
Ministrstvo za zdravje ob tem ugotavlja, da predlog zakona vključuje samo delovno aktivno populacijo, medtem ko plačevanje premij za dopolnilno zdravstveno zavarovanje zajema širšo populacijo. Dvig prispevnih stopenj tako ni predviden za vrsto kategorij zavarovancev, ki trenutno plačujejo dopolnilno zdravstveno zavarovanje (kmetje, brezposelni, prejemniki denarne socialne pomoči..), vendar pa so upravičeni do 100-odstotnega zagotavljanja zdravstvenih storitev.
Zaskrbljen tudi Marjan Šarec
Tako se s predlogom povečuje odvisnost virov za zdravstveno varstvo od vplačil delovno aktivnega prebivalstva, kar glede na staranje populacije in cikličnega gibanja gospodarstva po ocenah vlade predstavlja veliko tveganje za zagotavljanje stabilnih in zadostnih virov, kar lahko vodi v zmanjševanje pravic ali obsega storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V predlogu zakona je sicer vgrajena varovalka, da v primeru, ko odhodki zavoda za zdravstveno zavarovanje presegajo prihodke, razliko pokrije državni proračun. A na ministrstvu opozarjajo, da je zagotavljanje proračunskih virov v času gospodarske krize zelo nezanesljiv dodatni vir financiranja.
Na to je v današnjem pogovoru za Radio Slovenija opozoril tudi premier Marjan Šarec in dodal, da je zviševanje prispevnih stopenj in dodatna obremenitev dela nasproten ukrep od davčne razbremenitve, ki je v pripravi.
