Program Skupaj na poti do zdravja pomaga preprečevati neželene posledice težkega zdravljenja, poveča možnosti za ozdravitev, omogoča hitrejše okrevanje ter hitrejšo in lažjo vrnitev v družbeno, delovno ali izobraževalno okolje. Tudi analiza podatkov, ki so jo opravili na Inštitutu za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, je pokazala pozitivne učinke programa.
Pohvale iz Evrope
Program celostne rehabilitacije za bolnike s krvnim rakom Skupaj na poti do zdravja je prvi tovrstni program v Sloveniji, pohvale pa žanje tudi v evropskem merilu. »Tako na domačih in mednarodnih strokovnih konferencah kot na konferencah različnih onkoloških organizacij je program deležen velike pozornosti in številnih javnih predstavitev. Menim, da je njegova izjemnost v rezultatih za bolnike in v tem, da dokazuje uspešnost sodelovanja med bolniki, stroko in državo. Program Skupaj na poti do zdravja je namreč nastal v sodelovanju Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, v partnerstvu z Združenjem hematologov Slovenije ter v sodelovanju z različnimi slovenskimi strokovnjaki s področja celostne rehabilitacije, hematologije, onkologije in zdravstvene nege. Ministrstvo za zdravje je prepoznalo njegov potencial in ga v veliki meri tudi finančno podprlo, z donacijami gospodarstva in posameznikov pa smo lahko v celoti izvedli pilotni del programa,« pravi Kristina Modic, izvršna direktorica Združenja L&L. »Izredno zadovoljni smo z rezultati učinkovitosti programa, še bolj pa seveda z dejstvom, da so bolniki s krvnim rakom dobili novo možnost in upanje za boljšo kakovost življenja in hitrejše okrevanje. Želimo pa si, da bi bil dostopen prav v vseh slovenskih regijah,« dodaja.
Poleg tega je program odlična izkušnja tudi za strokovnjake in zdravstvene organizacije. »Uspešnost programa je jasna potrditev in spodbuda tudi stroki, predvsem pa našim prizadevanjem, da program postane del širšega bolnišničnega pristopa nasploh. Verjamem, da bo čez 20 ali 30 let tako. Seveda pa so nujni vsi koraki, ki jih opravljamo danes, in verjamem, da prav vsaka donacija pripomore k uresničevanju tega cilja,« pojasnjuje prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik kliničnega oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana.
Bolniki hitreje pridobivajo moč
Doslej se je v program, v katerem sodelujoči ostane pol leta, vključilo sto bolnikov. Prav vsak izmed treh modulov programa je pokazal pozitivne rehabilitacijske učinke, najočitnejši napredek pa je viden na fizikalnem oziroma gibalnem področju, ki ga je statistično tudi najlažje obravnavati. Meritve se nanašajo na vse tri glavne module rehabilitacijskega programa: fizikalnega oziroma gibalnega, prehranskega in psihosocialnega. »Najbolj očiten in zelo izrazit napredek se je pokazal pri analizi primerjave podatkov v fizikalnem modulu, kjer je večina bolnikov pri prav vseh merjenih spremenljivkah fizične zmogljivosti po zaključku programa pokazala izboljšanje v primerjavi z začetnimi meritvami,« je pojasnila prof. dr. Maja Perme Pohar z inštituta, ki je tudi opravila analizo rezultatov.
Bolniki so navdušeni
Sodelujoči v programu so z njegovo vsebino in načinom dela izredno zadovoljni. Skupinske in individualne oblike rehabilitacije so pomembna spodbuda in motivacija bolnikom, da program izvajajo redno, ob tem pa svoj napredek z beleženjem v dnevnik tudi sproti spremljajo. »Čeprav sem v program vključena šele kratek čas, lahko rečem, da v njem vidim ogromno spodbudo. Ne samo v smislu pridobivanja fizične moči in zdravja, pač pa tudi pri postopnem iskanju novega toka življenja. Program daje tudi v socialnem smislu. Druženje s posamezniki, ki so sami del te zgodbe, in deljenje izkušenj ob strokovnem usmerjanju in spremljanju vplivata na moje prepričanje, da se med boleznijo in po njej ne smemo zapustiti in samo čakati na izboljšanje,« pravi bolnica Nataša Kelhar Lužnik, ki se je v program vključila pred kratkim.
Pomen ozaveščenosti bolnikov in njihovih svojcev
»Zdravljenje krvnega raka je resnično naporno in zahtevno. Bolniki so ob koncu terapije v večini primerov izmučeni, brez moči, zato je nekako logično, da je njihova prva misel počitek. Med zdravljenjem so nekateri šli skozi obdobja depresije, izgubili so velik del mišične mase, njihovo gibanje je bilo omejeno. Vendar pa praksa in vse strokovne usmeritve učijo drugače: vrnitev v normalen vsakdan bo veliko hitrejša in lažja ter kakovost življenja bolnika veliko boljša, če bo bolnik fizično in psihosocialno dobro opolnomočen,« poudarja prof. dr. Irena Preložnik Zupan, hematologinja in strokovna vodja programa s strani partnerja v projektu, Združenja hematologov Slovenije.
Spomladi program rehabilitacije v Novi Gorici
Dogovori za izvedbo programa v Novi Gorici so v zadnji fazi – program za rehabilitacijo naj bi zaživel spomladi prihodnje leto. »Pri obravnavi bolnikov s krvnim rakom nista dovolj zgodnje prepoznavanje bolezni in zdravljenje. Na srečo imajo vsi bolniki v Sloveniji enake možnosti zdravljenja, zato oddaljenost od kliničnih centrov nikakor ne pomeni slabše zdravstvene obravnave. Pa vendar sta se oddaljenost in napor dolge poti do Ljubljane izkazala kot ovira pri uvajanju dodatnih načinov celostne obravnave za bolnike v naši regiji. Bolniki so v procesu zdravljenja psihofizično obnemogli in vsaj začasno izolirani iz družabnega življenja. Organizirana strokovna pomoč na področju prehrane, telesne aktivnosti, psihološke podpore v bližini njihovega doma je zato nujna, kot je za bolnike dobrodošlo tudi druženje s sebi enakimi,« je povedala prim. Nataša Fikfak, dr. med., hematologinja iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica. vav
