Evropska komisija je prodajo izdelkov, ki vsebujejo sojo, dovolila leta 2012. Nevladne organizacije so to potezo izpodbijale in trdile, da ni bilo izvedenih dovolj raziskav o možnih tveganjih, ki jih gensko spremenjena soja predstavlja za zdravje ljudi.

Trdile so, da je Evropska komisija napačno presodila, da se Monsantova soja le malo razlikuje od običajne, ter da zato ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi ali živali oz. za okolje. Posebej jih je skrbelo, da lahko ta soja povzroči alergijo pri otrocih.

Monsantova gensko spremenjena soja je sicer bolj odporna na žuželke in herbicide. Nemški Bayer, ki je lani kupil ameriški Monsanto, je pojasnil, da so omenjeno sojo razvili v Južni Ameriki. Od leta 2013 imajo gensko spremenjeno sojo posajeno na 73 milijonih hektarov zemlje v Argentini, Braziliji, Paragvaju in Urugvaju.