Med dopustniškim pohajkovanjem po Alpah ali lenarjenjem ob Sredozemskem morju najbrž niste veliko premišljevali o tem, kakšnega geološkega nastanka so gore ali obale, ki vam ponujajo fantastično kuliso za oddih. A prav območja, ki jih imajo slovenski turisti zelo radi, močno zaposlujejo največje geološke ume. Še posebno Sredozemlje velja v geoloških krogih za pravo enigmo. »Vse polno je neobičajnega nalaganja kamnin in nenavadnih prelomov,« pravi Douwe van Hinsbergen, geolog z Univerze v Utrechtu, ki je svojo raziskovalno pot posvetil preučevanju geološkega nastanka južnega dela Evrope. Skupina geologov, katere vodja je van Hinsbergen, je prišla na sled izgubljeni celini, ki je močno vplivala na današnjo podobo Evrope. Veliki Jadran (Gran Adria in Greater Adria) je namreč pred približno 140 milijoni let razpadel in s tem močno sooblikoval to območje.
Kot Grenlandija velika celina, ki je izgubila bitko z Evropo
Novoodkrita celina je bila kot Grenlandija velika tvorba, ki je bila pred 250 milijoni let del superceline Pangee, ki je nato razpadla na Gondvano in Lavrazijo. Ko se je Veliki Jadran odlomil od Gondvane (iz katere so pozneje nastali Afrika, Južna Amerika, Avstralija, Antarktika, Indijska podcelina in Arabski polotok), se je začel hitro – kar v praksi pomeni nekaj več kot štiri centimetre na leto – pomikati proti severu. Pred 140 milijoni let je bil pretežno potopljen pod morjem, kjer so se odlagali sedimenti. Pred približno 100 milijoni let pa je trčil v celino, iz katere je pozneje nastala Evropa, pri čemer je moral slednji priznati premoč: v trku dveh celin je Veliki Jadran razpadel in potonil pod površino južne Evrope. Med podrivanjem pod Evropo se je strgala zgornja plast Velikega Jadrana, kar danes vidimo kot sledi nekdanje celine. Prav te sledi so vznemirjale geologe, ki so vedeli, da gre za ostanke izgubljene celine, niso pa mogli dognati kaj več o usodi tega skrivnostnega kontinenta. Ostanki Velikega Jadrana so vidni v gorovjih osrednje Italije, Alpah ter gorah Turčije in Grčije. Njegovi ostanki so opazni tudi na obalah Sredozemlja. Verjetno se le malo počitnikarjev v Istri zaveda, da poležavajo na ostankih davno izgubljene celine.
Kot je pojasnjeno v članku, ki ga je skupina raziskovalcev objavila v zborniku Gondwana Research, se je misterij Velikega Jadrana začel v apnenčastih gorah južne Evrope. Van Hinsbergenova ekipa je desetletje zbirala in analizirala kamnine, pri čemer so preverjali njihovo starost in orientacijo magnetnega polja. Na tak način so dobili odgovor ne le na vprašanje kdaj, pač pa tudi kje so te kamnine nastale. Zaradi procesa subdukcije oziroma podrivanja Velikega Jadrana pod celino, ki je danes znana kot Evropa, ima »vsak kamenček južne Evrope svojo zgodovino«, pravi van Hinsbergen, zaradi česar je Sredozemlje v geološkem pogledu cela zmešnjava. Ostanki Velikega Jadrana so razpršeni po več kot tridesetih državah od Španije pa vse do Irana, kar je močno otežilo delo geologov. Glavni vzrok za dokončno potrditev obstoja Velikega Jadrana in spoznanje o njegovih vplivih na podobo današnje Evrope je v veliki meri razvoj tehnologije, ki je geologom šele v zadnjih letih omogočil dovolj sofisticirana orodja.
Raziskava, ki v geoloških krogih močno odmeva, ni edini dokaz za obstoj Velikega Jadrana. Druga skupina raziskovalcev je s pomočjo napredne tehnologije generirala slike struktur pod Zemljinim površjem in tako ustvarila atlas potopljenih plošč. Po ugotovitvah raziskovalcev ležijo ostanki Velikega Jadrana na globini 1500 metrov pod površjem, kjer bi bili brez zanimanja geologov za vselej pozabljeni. Naš planet ima namreč to navado, da briše sledi svoje preteklosti.
