Po oceni državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleša Cantaruttija je slovenska družba že dovolj zrela, da tem osebam omogoči dostop do avtorskih del, ki so sicer zasebna lastnina in v primeru javne uporabe terjajo nadomestilo. Vse z namenom, da se jim omogoči lažji dostop do izobraževanja, s tem pa do vključitve na trg dela in v družbo nasploh.
Druga novost novele pa so po njegovih besedah globe v primeru kršenja avtorske zakonodaje, ki so bile v zakonu doslej navedene še v tolarjih, ter določitev njihovega razpona za posamične kršitve. Te se bodo znašale od 200 do 5000 evrov.
Člani odbora so predlagano rešitev ocenili različno. Boštjan Koražija (Levica) jo je ocenil pozitivno, Soniboj Knežak (SD), Jani Ivanuša (SNS) in Jani Möderndorfer (SMC) pa so po drugi strani menili, da bi novela zahtevala posvetovanje z invalidi. Po Möderndorferjevih besedah so namreč v besedi invalid zajete tudi druge osebe, na katere meri predlagana novela.
Po njegovem mnenju direktiva opredeljuje samo eno skupino invalidov, in sicer senzorične, čeprav ti niso edini hendikepirani. Poleg tega po njegovem mnenju zelo nejasno razlaga, katere so osebe z motnjami branja. Zato je prepričan, da se v zakonu ne bodo mogle prepoznati. Ivanušo pa je zanimalo tudi, kako bo novela vplivala na gospodarstvo.
Kot je poudarila Mojca Pečar z urada za intelektualno lastnino, ki bdi nad avtorskimi pravicami, direktiva izjemo za invalide ureja tako, da bo imela učinek tudi zunaj meja EU, ne vključuje pa zgolj invalidov, temveč tudi pooblaščene osebe, ki bodo pomembne pri tej čezmejni izmenjavi. Glede vpliva na gospodarstvo pa ocenjujejo, da bo le-ta zanemarljiv.
