Urad za makroekonomske analize in raziskave (Umar) je pričakovano znižal napoved rasti bruto družbenega proizvoda za letošnje in prihodnji dve leti. Nekoliko nepričakovano je bilo zgolj to, da je to storil že danes, saj naj bi napoved objavil šele prihodnji teden, in da je znižanje relativno majhno. Letošnja gospodarska rast naj bi bila 2,8-odstotna, torej za 0,6 odstotne točke manjša od spomladanske napovedi, a hkrati precej visoka glede na nizko rast v drugem četrtletju letošnjega leta in glede na slabe razmere v gospodarstvih, ki največ uvažajo slovenske izdelke. Vendar pa Umar pričakuje, da se bo rast slovenskega BDP v drugi polovici leta nekoliko popravila. Še vedno bo solidna in precej nad povprečjem EU ter evrskega območja, sta poudarila tako direktorica Umarja Maja Bednaš kot finančni minister Andrej Bertoncelj, ki še vedno obljublja proračunski presežek. Od drugih ministrov je sicer zahteval »izrazito varčevanje«, vendar samo pri »nenujnih izdatkih in v okviru zmožnosti«. Omenil je samo en ukrep – ukinitev dodatka za aktivnost, ki ga prejemajo revni zaposleni, iskalci zaposlitve in prostovoljci. Predlog ministrstva za delo, ki naj bi prinesel 16 milijonov evrov prihrankov na letni ravni, je sporen po mnenju številnih humanitarnih organizacij, Levice, Socialnih demokratov in še nekaterih drugih. Bertoncelj se je danes vseeno zavzel zanj.
Precejšnja tveganja
Prihodnje leto bo gospodarska rast verjetno še boljša, ocenjuje Umar. BDP naj bi se v letu 2020 povečal za tri odstotke ali za 0,1 odstotne točke manj, kot je bilo pričakovano spomladi, a je na Bertoncljevo željo vlada danes vseeno sprejela sklep, da bodo vsa ministrstva porabila za en odstotek manj, kot je predvideno v predlogu proračuna. Skupno ta prihranek znaša sto milijonov evrov. Ministrstva bodo finančne načrte popravljala en teden, tako da bo predlog proračuna vlada sprejela na naslednji seji. Prav zato je Umar pohitel z objavo napovedi.
Čeprav spremembe glede na številke niso velike, se je zgodil precejšen premik v delovanju vlade, so neuradno priznali viri z ministrstva za finance. V prvem letu je vlada predvsem izpolnjevala želje oziroma, kot se pogosto izrazi Bertoncelj, popravljala krivice. Zdaj pa je treba ravnati drugače, pravijo na ministrstvu. Še posebej zato, ker v mednarodnem okolju obstajajo precejšnja tveganja, zaradi katerih je Umar opozoril, da bo lahko znižanje gospodarske rasti tudi večje. Po tem alternativnem scenariju bi BDP v vsakem od prihodnjih dveh let zrasel za dva odstotka ali malo manj.
