Trend rasti industrijskega sektorja sicer poteka že dober mesec. Tako je v zadnjem mesecu dni indeks, ki ga sestavlja 600 največjih evropskih industrijskih podjetij (EURO STOXX Industrial Goods & Services index) pridobil osem odstotkov, medtem ko je tehnološko obarvani NASDAQ pridobil le dobrega pol odstotka. Razlogi za delno sektorsko realokacijo oziroma delno selitev vložkov globalnih vlagateljev iz tehnološkega v industrijski sektor in v zrela ter stabilna podjetja ležijo v dejstvu, da je tehnološki sektor z vsemi svojimi podkategorijami v letošnjem letu že imel krepke donose (NASDAQ +26 odstotkov, sektor polprevodnikov +37 odstotkov, sektor programske opreme +30 odstotkov), ki jih vlagatelji sedaj želijo obvarovati z nakupom mnogo cenejših delnic zrelih podjetij, s stabilnimi prihodki in dobički ter z nemalokrat visokimi dividendami.
Drži, da je industrijski sektor krepko izpostavljen negativnim učinkom trgovinskih vojn, vendar svetovni vlagatelji menijo, da je industrijski sektor glede na pričakovane ravni prihodkov in dobičkov relativno podcenjen ter kot tak na dolgi rok lahko več pridobi, kakor izgubi. Z drugimi besedami, ta sektor je sedaj relativno poceni, tudi po vračunanih stroških in izpadih zaradi trgovinskih vojn. S tem pa industrijski ponuja nekoliko boljše zavetje pred morebitnimi tržnimi šoki, saj bi ta sektor v primerjavi s tehnološkim imel manjše padce v delniških tečajih. Poleg tega bomo v septembru najverjetneje priča nižanju temeljnih obrestnih mer. Danes od Evropske centralne banke (ECB), v prihodnjem tednu pa najverjetneje tudi od ameriške centralne banke (FED). To pa pomeni, da se bo sčasoma financiranje podjetij skozi zadolževanje pocenilo, kar bo pozitivno vplivalo na marže industrijskih podjetij, katerim dolg praviloma predstavlja večji delež financiranja kot v tehnološkem sektorju. Zaradi zgoraj navedenih dejavnikov ne čudi, da so v zadnjem mesecu dni delnice podjetij, kakor so Caterpillar, 3M in Boeing, pridobile več kot deset odstotkov vrednosti.
Vlagatelji na trgu od svetovnih centralnih bank pričakujejo nadaljevanje stimulativnejših politik, kar bo trgom dalo nov zagon, a ne smemo pozabiti, da to počnejo zaradi ohlajanja rasti globalnih gospodarstev. Poleg tega na kapitalskih trgih še vedno obstajajo kratkoročna in srednjeročna tveganja, med katera spadajo učinki trgovinskih vojn med ZDA in Kitajsko, prihajajoča trgovinska pogajanja med ZDA in EU, brexit in fiskalne težave nekaterih držav evroobmočja.
