Teden dni pred izrednimi parlamentarnimi volitvami, na katerih išče svoj že peti mandat, je izraelski premier Benjamin Netanjahu potegnil iz žepa še enega aduta, s katerim želi po mnenju domačih komentatorjev pritegniti volilce skrajne desnice z njihovimi biblijskimi miti. Obljubil jim je namreč, da bo v primeru novega mandata Izraelu priključil dolino Jordana. Gre za ozemlje med izlivom reke Jordan v Mrtvo morje in Beit Šeanom na severu okupiranega Zahodnega brega, kar predstavlja slabo tretjino v vojni leta 1967 okupiranega ozemlja ob meji z Jordanijo. Tega po sporazumu s Palestinci iz Osla nadzoruje izraelska vojska. Tam živi okoli 65.000 Palestincev, med njimi pa so zrasla za večino mednarodne skupnosti nezakonita izraelska naselja z zdaj že okoli 11.000 priseljenci. Da Netanjahu pri uresničevanju svojega načrta računa na podporo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je dal vedeti z zagotavljanjem, da je še nepredstavljeni ameriški mirovni načrt »zgodovinska priložnost, da podelimo izraelsko suverenost naselbinam v Judeji in Samariji«, kot Biblija opredeljuje ta del današnjega Zahodnega Brega.
Netanjahujevo napoved aneksije so v živo prenašali vsi glavni izraelski televizijski kanali. V govoru je od sodržavljanov zahteval, da mu podelijo »jasen mandat« za uveljavitev suverenosti nad ozemljem, ki ga je opredelil kot »izraelsko vzhodno mejo«. Judeja in Samarija sta sicer stalna domena ultraortodoksnih verskih in skrajno desnih strank. Te so na letošnjih aprilskih volitvah pobrale okoli 15 odstotkov glasov, medtem ko sta glavna rivala, Netanjahujev Likud in Modro-beli bivšega šefa generalštaba izraelske vojske Bennyja Gantza, končala tekmo z remijem pri vsak po 35 poslancih v 120-članskem knesetu.
Igra s palestinskim ozemljem
Tri desetinke razlike pri nekaj več kot 26-odstotni podpori volilcev so dale prednost za oblikovanje vlade Netanjahuju, ki pa mu ni uspelo sestaviti koalicije. Kneset je nato, da bi se izognil možnosti, da bi predsednik države Reuven Rivlin sestavo vlade zaupal Gantzu, prvič v izraelski zgodovini izglasoval samorazpustitev še pred potrjevanjem vlade v novem sklicu.
Gambit z okupiranim palestinskim ozemljem, ki je naletel na široko arabsko in tudi širšo mednarodno obsodbo, je zato tudi tvegana poteza, ki lahko tudi pokoplje premierjeva hotenja po že petem mandatu. Bezalel Smotrich, ki na volitve prihodnji torek vodi spomladi letos sestavljeno unijo desnih strank, se je za izraelski vojaški radio vprašal, zakaj je Netanjahu aneksijo doline Jordana napovedal prav zdaj, potem ko celo desetletje na oblasti ni storil nič v tej smeri.
Netanjahu je sicer v obljubah za novi mandat šel še dlje, namreč z napovedovanjem priključitve vseh izraelskih naselij na Zahodnem bregu, sicer ne takoj po volitvah, ampak v »maksimalni koordinaciji« z ZDA. Washington uradno ni reagiral na obljube izraelskega premierja. Neimenovani uradniki zunanjega ministrstva pa so za Reuters dali vedeti, da je bila ameriška administracija obveščena o Netanjahujevi nameri, da priključitev doline Jordana vključi v predvolilni finale.
Bolj jasni so bili v odmevih na Netanjahujeve obljube Evropska unija in Združeni narodi. A z opozorili, da gre za kršenje mednarodnega prava in zmanjševanje možnosti za trajen mir, pri Netanjahuju ne dosegajo več niti retoričnega učinka. Še najbolj stvaren odgovor bodo torkove volitve, ki pa naj bi se po javnomnenjskih raziskavah sodeč končale v podobni slepi ulici, kot so se letošnje aprilske.
