Po odločitvi ministrstva za okolje in prostor, ki je kot drugostopenjski organ odpravilo odločbo gradbenega inšpektorata, s katero je ta 5. avgusta Kemisu prepovedal uporabo objekta in posledično preprečil opravljanje dejavnosti, vrhniški predelovalec odpadkov spet lahko obratuje. Toda saga, ki se je začela s požarom 15. maja 2017, še zdaleč ni končana.
Ministrstvo je namreč primer gradbenemu inšpektoratu vrnilo v ponovno odločanje (odločitev mora pasti v 30 dneh) in v obrazložitvi namignilo, da so vse tri sporne zgradbe (A, B in C) zgrajene ali obnovljene nezakonito. Ministrstvo namreč meni, da je objekt C (zalogovnik za vodo) zgrajen nezakonito in da objekta A (odprta nadstrešnica) in B (prizidava k nadstrešnici) ne sodita med izjeme po zakonu o graditvi objektov, za katere zaradi preprečevanja oziroma zmanjšanja posledic naravnih in drugih nesreč ni potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja.
Kemis brez komentarja in z izgubo
V vsebinskem smislu je tako odločba ministrstva za vrhniško občino ugodnejša od tiste, ki jo je pred dobrim mesecem izdal gradbeni inšpektorat in je zdaj razveljavljena. Inšpektorat je tedaj odločil, da je Kemis zalogovnik za vodo zgradil na nedovoljen način, medtem ko ni prikimal ministrstvu v trditvi, da odprta nadstrešnica in prizidava ne spadata med izjeme iz zakona o graditvi objektov. S tem je inšpektorat pokril svojo argumentacijo iz procesa, prek katerega je vrhniška občina pred časom vstopila v postopek gradbenega inšpektorata. Ta je takrat zagovarjal stališče, da obnovljeni del Kemisa spada med izjeme in da so ga pravilno zgradili brez gradbenega dovoljenja.
Medtem ko v Kemisu zadnje odločbe nočejo komentirati, je odvetnik občine Vrhnika Tomaž Petrovič prepričan, da glede na obrazložitev ministrstva ne bi smelo biti dvoma, da bo v ponovnem odločanju gradbeni inšpektorat obnovljeni del Kemisa razglasil za črno gradnjo in posledično znova ustavil proizvodnjo, razen če ne bo spet (že tretjič) povozil mnenja višje instance (upravnega sodišča ali ministrstva). A v tem primeru bo bržčas sledila nova pritožba in po Petrovičevem prepričanju končna odločitev v prid občine.
Petrovič je dodal, da to, da Kemis lahko ponovno obratuje, ni nič nenavadnega. Glede na prakso ministrstva je običajno, da v takšnih primerih ne odloči samo, ampak primer vrne v ponovno odločanje na prvo stopnjo, ki pa ji da določena navodila, kar je tudi storilo. Medtem ko so v Kemisu nezadovoljni, ker imajo po lastnih besedah zaradi ustavitve proizvodnje v zadnjem mesecu vsaj za 400.000 evrov izgube, Petrovič pojasnjuje, da je bil tudi ta ukrep, čeprav odločitev o morebitni nezakoniti gradnji še ni dokončna, povsem običajen. »Če je stavba črna gradnja, v njej seveda ne moreš obratovati,« je dejal.
Vprašanje enakosti pred zakonom
Medtem ko odločba ministrstva Kemisu spet dovoljuje poslovanje, je župan Vrhnike Danijel Cukjati dejal, »da bi bilo sila neodgovorno od Kemisa, če bi odpadke zbiral, dokler o tem ne pade končna odločitev«. Toda iz Kemisa so nam danes sporočili, da so že začeli opravljati dejavnost, medtem ko prva Kemisova soseda in občinska svetnica Bernarda Kropf meni, da je ministrstvo z zadnjo odločbo pod javnim pritiskom predvsem gospodarske zbornice le kupilo nekaj časa, da bo lahko Kemis v tujino odpeljal odpadke, ki so nastali v zadnjem mesecu.
Ko gre za tehtanje med pomembnostjo Kemisa pri ravnanju z odpadki in spoštovanjem zakonodaje, ki je v javnosti potekalo v zadnjih tednih, je predstavnik Ekovrha Andrej Marković opozoril na enakost pred zakonom. »Zakoni bi v Sloveniji morali veljati za vse enako, tako za nas navadne državljane kot za Kemis in druge člane gospodarske zbornice. Če enakosti pred zakonom ne bomo jemali resno, bomo na koncu ostali brez pravne države. To pa bo veliko hujše kot problem ravnanja z nevarnimi odpadki,« pravi Marković.
