V prejšnjem prispevku smo ugotovili, da v Sloveniji delež pokojnin v BDP stalno pada od devetdesetih let dalje, in sicer je bil leta 1999 12,1 odstotka, leta 2008 10,9 odstotka, leta 2018 pa zgolj 9,8 odstotka. Skrb vzbujajoče je, da delež za pokojnine v BDP pada, čeprav se je medtem število upokojencev zelo povečalo. Leta 1999 je bilo 476.449 upokojencev, leta 2018 pa 620.00. To pomeni povečanje števila upokojencev za 30 odstotkov, medtem ko se je delež pokojnin v BDP zmanjšal za 19 odstotkov. To kaže na radikalno zmanjšanje deleža pokojnin v BDP, s tem pa tudi enormno poslabšanje položaja upokojencev v Sloveniji. Za primerjavo, delež pokojnin v BDP je v EU 12,6 odstotka, v Avstriji 14,5 odstotka, v Sloveniji pa kot rečeno 9,8 odstotka.
Pokojnine se pri nas napajajo iz davkov od plač, manjkajoči del pa pokriva proračun. Davke za pokojnine plačajo tako delojemalci kot tudi delodajalci. Pri nas je splošno prisotno prepričanje (dogma), da so plače preveč obdavčene v primerjavi z drugimi državami. Enako velja tudi prepričanje, da je gospodarstvo bolj obdavčeno kot v primerljivih državah.
Pa poglejmo nekaj preverljivih podatkov o obdavčitvah dela (plač) in gospodarstva v Sloveniji ter jih primerjajmo z EU in Avstrijo: celotna obdavčitev plač je v EU 43 odstotkov, v Avstriji 50 odstotkov, v Sloveniji pa 43 odstotkov. Obdavčitev gospodarstva oziroma davek od dohodka pravnih oseb znaša v Avstriji 25 odstotkov, v Sloveniji pa 19 odstotkov, s tem da je pri nas efektivna davčna stopnja samo enajst odstotkov, kar je ena najnižjih stopenj v EU.
Zelo ilustrativen je tudi izračun, kakšno je dejansko razmerje vseh neto prejemkov upokojencev v primerjavi z vsemi neto prejemki zaposlenih. Povprečna neto plača v Sloveniji za marec 2019 je 1128,15 evra, vendar moramo upoštevati še vsa dodatna izplačila, ki jih po zakonu prejemajo zaposleni, to so regres, prehrana in prevoz na delo. Tako dobimo povprečen neobdavčen regres 1700 evrov, kar je na mesec 142 evrov; prehrana znaša 123 evrov na mesec, prevoz na delo oziroma cena ljubljanske mesečne vozovnice pa znaša 37 evrov. In če vse te neto prejemke dodamo k plači, dobimo neto plačo 1430 evrov. Enako zdaj povečamo povprečno starostno pokojnino 657,54 evra za povprečen letni dodatek 237 evrov in dobimo mesečno dodatnih 20 evrov. Tako bi znašala povprečna starostna pokojnina 677,54 evra na mesec. In ko tako primerjamo vse dejanske neto prejemke, znaša delež pokojnin v neto plači samo še 47 odstotkov, kar je po mojem mnenju alarmantno in sramotno nizko.
Mislim, da gornji podatki lepo kažejo, kako je v Sloveniji kapital v privilegiranem položaju v primerjavi z ljudmi, predvsem pa z upokojenci. Zato se postavlja vprašanje, ali je Slovenija sploh še država državljanov ali pa je država kapitala.
Vlada ravno zdaj pripravlja proračun za prihodnje leto, signali pa nakazujejo, da ne namerava uskladiti nezakonitega zaostajanja pokojnin, ki zaradi neustreznega usklajevanja v preteklih letih in s tem neupoštevanja zakona ZPIZ 2 zaostajajo za sedem odstotkov. Zato Sindikat upokojencev Slovenije in civilna iniciativa Za upokojence gre zahtevata izredno uskladitev pokojnin v višini sedem odstotkov do junija 2020. Medtem pa so gospodje v DeSUS in Zdusu, ki bi že po svoji funkciji morali zastopati upokojenske interese, lepo tiho.
Pri tem se upokojenci sprašujemo, ali ni že prišel čas, ko bomo tudi mi na ulicah zvonili z zvonci in kastrolami, ker drugega pač nimamo. Če nas pride samo pet odstotkov, je to 30.000 upokojencev, za več pa tako ali tako ni prostora pred parlamentom.
Gorazd Cuznar, Črnomelj