Petdnevni Festival Spider je po devetih letih nedvomno dobil svoje mesto znotraj sodobnoscenske festivalske ponudbe na evropskem zemljevidu, znan pa je predvsem po drznem iskanju znotraj in onkraj plesne umetnosti in performansa. Letošnji bo trajal do nedelje v Plečnikovem letnem gledališču v Tivoliju in še na nekaterih drugih lokacijah po Ljubljani.
Kako soobstajati
Pod sloganom Območje soobstoja se bodo umetniki z umetnostjo ukvarjali v kontekstu znanosti in filozofije, zato jih bo zanimalo, kaj koreografija lahko elaborira – znanje kot moč, znanje v smislu pridobivanja financ, skrb za distribucijo ali kaj tretjega. Razmišljali bodo tudi, kako soobstajati onkraj utesnjenosti določene koreografije, nadzora in diskriminacije.
Umetniški vodja festivala, plesalec in koreograf Matej Kejžar razmišlja: »Koreografija je povsod. Oblikuje dinamike našega soobstoja. Po drugi strani pa je naša koreografija, naš sistem soobstajanja dejansko tak, da bi mu inženirji rekli 'precej slabo zasnovan'. Skozi zgodovino smo razvili in se naučili koreografij poškodovanja drugega. Ali je sežiganje čarovnic res oddaljena preteklost? Namesto distribucije védenja in znanja je na delu 'koreografija oslepitve'. V središče pozornosti letošnjega festivala zato postavljamo razslepitev.« Umetniki bodo torej na svojstvene načine obravnavali soobstoj – skozi kritiko in predloge drugačnega soobstajanja.
Čez družbene zidove
Odprtje festivala so zaupali punk zasedbi v eni osebi, kot pravijo švedski bobnarki, koreografinji in performerki Stini Fors; ta s svojim značilno surovim spojem glasbe in poezije prodira skozi družbene zidove, poslušalce pa pripelje do ekstremnih občutkov. Njena besedila niso gole besede: »zlijejo se z izpljunki in tekočinami, določeno vlažnostjo, so udarci v obraz, lizanje srca, pa tudi mazivo za dušo«. Prvi dan bo na sporedu še predstava Nikomur ni mar indijskega plesalca in koreografa Deepaka Kurkija Shivaswamyja, v kateri sooči učinke kaotičnosti družbenih označevalcev posameznika – rodil se je v hindujski družini, odraščal pa v muslimanski četrti in katoliški šoli.
Zanimiv bo tudi performans Symphonia Harmoniae Caelestium Revelationum, ki je nastal po večletnem študiju glasbeno-poetskih zapisov srednjeveške skladateljice in redovnice Hildegarde iz Bingna. Podpisujeta ga francoska performativna umetnika Marie-Pierre Brébant in François Chaignaud. To bo tudi edini predvideni performans zunaj območja parka Tivoli, in sicer v Mestu oblikovanja na Dunajski cesti 123 (v primeru dežja bodo tudi preostale predstave tam).
Uveljavljeni ameriški koreograf Daniel Linehan pa prihaja z delom Medium, medium, v katerem se avtor postavi v vlogo medija in občinstvo popelje na vodeno turo po razmerjih med telesom in okoljem-umetnostjo. Tokrat bo njegovo okolje Plečnikovo letno gledališče.
Slovenci na festivalu
V petek bo tudi premiera domače predstave Languagesausage-Languagesausage-Languagesausage (LSLSLS) koreografa Kejžarja, v kateri se bosta s soplesalcem Mikaelom Marklundom ukvarjala z vprašanjem podajanja znanja skozi ponavljanje v kontekstu jezika. Večer prej pa bo kreativni kolektiv Urbana scena pod vodstvom plesalcev Gašperja Kunška in Žigana Krajnčana v kontekstu letošnjega fokusa festivala kot formo soobstajanja predlagal določeno zmes rituala in spopada; urbane plese se bo izvajalo na tradicionalen hip-hop način. Zadnja dva dni festivala bo zaznamoval šesturni performans Belgijcev The Monastery z naslovom Stanje Bardo. Plesalci, lahko pa tudi gledalci, bodo izvajali obred pokopa.
