Predsednik vlade Marjan Šarec je koalicijski vrh ocenil za dobrega. Razprava je bila po njegovih besedah korektna, končne pike na i pa da še niso mogli postaviti, ker še nimajo vseh podatkov. »Okvir prihodnjih dveh proračunov je že nekaj časa jasen. Državni zbor je potrdil zgornji limit porabe pri 10,45 milijarde evrov, a tega so oblikovali na osnovi gospodarske rasti sredi leta. Ko bodo na voljo vsi vhodni podatki – potrebujemo namreč še zadnjo napoved gospodarske rasti –, bomo lahko sestavili bolj jasno sliko,« je pojasnil Šarec. Minister za finance Andrej Bertoncelj je dodal, da so izpolnili cilj, da bosta prihodnja proračuna v skladu z domačim fiskalnim pravilom in da bosta sledila prioritetam: razvoju, socialnim potrebam in plačam.
Težka pogajanja o delitvi denarja
Minister za finance je ob tem dodal, da so bila proračunska pogajanja zelo težka, ker se je po odločitvi državnega zbora o omejitvi porabe po prvem krogu pogovorov s posameznimi ministrstvi izkazalo, da bi potrebovali še 600 dodatnih milijonov evrov, da bi zadostili vsem željam. Zato je ministrstvo za finance v zadnjih tednih opravilo še zadnji krog pogovorov, možnosti za spremembe proračunskega osnutka pa da ni več, ker so finančni razrezi že potrjeni. Še preden bo posredovala proračuna za dvoletno obdobje v državni zbor (to mora storiti do 1. oktobra), bo vlada počakala na zadnjo napoved gospodarske rasti, ki jo bo pripravil urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Če bodo napovedi v skladu s pričakovanji, da bo v letu 2020 gospodarska rast 3,1-odstotna, potem vlada ne bo imela težav. Če pa bodo napovedi o gospodarski rasti pod to mejo, bo treba skrčiti porabo.
Omejevalni ukrepi so pripravljeni
Minister Bertoncelj je napovedal, da bo Umar objavil napoved gospodarske rasti 19. septembra, takrat je napovedana tudi zadnja proračunska seja vlade, ko bi se lahko zgodile še zadnje spremembe. Bertoncelj je tako v dvorani, kjer je potekal koalicijski vrh, kot pred novinarji opozoril, da se ohlaja nemško gospodarstvo, kamor slovenska podjetja izvozijo največ produktov, v težavah pa je tudi italijansko poslovno okolje. »Upajmo, da spremembe gospodarskih napovedi ne bodo velike, sicer bo potreben nov krog pogajanj,« je presodil Bertoncelj. Vseeno ostaja optimist, ker da ima Slovenija trenutno kljub vsem temnim oblakom na obzorju še vedno lepo gospodarsko rast, ki bi lahko bila okoli treh odstotkov. Dodal je, da jih to ni uspavalo, zato so pripravili tudi že omejevalne ukrepe. Kateri bi ti lahko bili, Bertoncelj ni želel razkriti; tudi Šarec na to temo ni pokazal kart. Premier je le omenil, da je v proračunu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve veliko socialnih transferjev. »Dejstvo je, da imamo glede na trenutni položaj preveč socialnih transferjev. Težko je razumeti, da imamo v obdobju dobre rasti minimalno plačo skoraj izenačeno s prihodki iz naslova socialnih transferjev,« je dejal Šarec.
22 milijonov več za obrambo
Usoda dodatka na delovno aktivnost ostaja nejasna. Ministrica za delo Ksenija Klampfer iz SMC je predvidela ukinitev tega dodatka, ki skupaj znaša okoli 16 milijonov evrov, vendar sta se temu uprli SD in Levica. Zaradi tega je vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič opozoril, da v tej točki na koalicijskem vrhu ni bilo čutiti enotnosti, ne prave volje po racionalizaciji, zato v tej stranki pričakujejo, da bo kakšen od prihodnjih koalicijskih vrhov namenjen tudi prevetritvi proračunske porabe po posameznih ministrstvih. Eden redkih, ki mu je uspelo iztržiti več za svoj resor, je bil obrambni minister Karl Erjavec. K predvideni porabi za obrambo v višini 530 milijonov evrov bo država pritaknila še 22 milijonov evrov. Po Erjavčevih besedah je bil dodaten denar nujen, sicer bi v letu 2020 namenili za vojsko glede na odstotek v BDP celo manj denarja kot v letošnjem letu. Z nekaj več kot 550 milijoni evrov bo Slovenija za obrambo namenila 1,08 odstotka BDP, s čimer bo še vedno na repu držav članic EU. Kljub temu pa so so v Levici že napovedali sklic izredne seje odbora za obrambo, kjer bodo predlagali, da se Slovenija odpove nakupu orožja in denar nameni za socialne zadeve.
