Že nekajkrat se mi je v Singapurju zgodilo, da je blagajničarka ali trgovka z mano avtomatsko začela pogovor v mandarinščini (uradnem jeziku kitajske skupnosti). Pri tem se po navadi nasmehnem in oseba na drugi strani najprej rahlo zardi, potem pa hitro spremeni pogovor v angleški jezik in komunikacija steče brez težav. Angleščina je v veliki meri glavno sredstvo sporazumevanja, zlasti v poslovnem svetu in javnosti ter med tujci, ki so na otoku prisotni dobesedno z vsega sveta. V levjem mestu imajo štiri uradne jezike in vsi uradni napisi so v vseh štirih jezikih, vključno z obvestili, ki jih prejmemo po pošti. Ko vas določen urad obvesti o majhni spremembi, prejmete dva lista, saj je vsaka stran napisana v drugem jeziku. Gre za medsebojno spoštovanje med skupnostmi in lingvistični most med institucijami ter prebivalci, saj številni člani starejše generacije še vedno bolje govorijo materni jezik kot angleščino, hkrati pa se lokalni skupnosti pomaga pri ohranjanju jezikovnega bogastva, na kar so izredno ponosni.
Pred kratkim me je pri branju članka o kulturah jugovzhodne Azije pritegnila nenavadna zgodba. Kevin Martens Wong je mlad fant, ki je Evroazijec in njegova mama pri...
