Ta projekt je med drugim povezan s krepitvijo potrošniške družbe in velikim nezaupanje do kitajskih podjetij, ki pogosto veliko zaslužijo s ponarejanjem znanih znamk. Še vedno pa ni pozabljen enajst let star škandal z mlekom, v katerem je bil melamin. A tudi zaupanje med posamezniki je na Kitajskem na psu po mnogih goljufijah na spletu in piramidnih igrah.
Najbrž se bo tako že prihodnje leto uveljavil sistem družbenega kredita za podjetja, ki bodo na podlagi enotne baze podatkov razvrščena v kategorije glede na to, ali redno plačujejo davke, upoštevajo okoljevarstvene in druge predpise. Tista, ki so visoko uvrščena, bodo lažje prišla do kreditov in naj bi plačevala manj davkov.
Bolj zapleteno in nejasno je pri družbenem kreditu za posameznike, ki bi ga oblasti rade uveljavile po vsej državi tudi že prihodnje leto. Oblasti naj bi torej za vsakega od 1,4 milijarde Kitajcev, ki bi bili pod nadzorom, tudi prek kamer, in bi zato izgubili velik del zasebnosti, zbirala točke glede na to, koliko je vreden zaupanja. Nekomu bi jih dali, če je na primer v krvodajalski akciji daroval kri, drugemu bi jih vzeli, ker je odvrgel cigaretni ogorek na cesto. Nekdo z več točkami bi imel prednost pri vpisu otroka v vrtec ali na univerzo. Malo točk pa bi denimo preprečilo letenje z letalom ali bančno posojilo.
Totalitarna država
Politične oblasti, ki bi sicer morale biti v službi civilne družbe, bi tako določale, kakšno vedenje je zaželeno in kakšno ne. Državljani bi bili pod nadzorom tudi s pomočjo kamer na javnih prostorih, ki naj bi do leta 2022 presegle število dveh milijard. Kitajska pa je že postala prva v svetu glede tehnologije za prepoznavanje obrazov oziroma oseb na različnih posnetkih kamer. O vsakem državljanu se tako tudi prek teh posnetkov zbirajo podatki, ni pa jasno, kako se bodo hranili.
Za zdaj še eksperimentiranje
Avtoritarni komunistični režim se gotovo ne bo mogel upreti skušnjavi, da sistema družbenega kredita ne bi izkoristil za zatiranje političnih nasprotnikov. Kar 80 odstotkov Kitajcev pa kljub tem nevarnostim podpira sistem družbenega kredita, ker upa, da bo tako mogoče izboljšati medčloveške odnose.
Trenutno je sicer že več vasi, mest in podjetij uvedlo takšen sistem točkovanja. Gre bolj za lokalne pobude, brez koordinacije na državni ravni. V Pekingu nekdo lahko izgubi točke, če je jedel v podzemni, v Šanghaju pa, če je psa peljal brez vrvice. V Pekingu lahko tisti z veliko točkami, ki so torej vredni zaupanja, dobijo delo v javnem sektorju ali pa v vrtcu mesto za svojega malčka. V mestu Qinghuangdao pa je nagrada samo letni brezplačni zdravniški pregled in »priznanje vzornemu državljanu«, ki ga je mogoče obesiti na steno.
A če bo kitajska osrednja vlada drugo leto res uvedla sistem družbenega kredita po vsej Kitajski, potem ta sistem ne bo povsod enak. Gotovo pa bo sistem s črnim seznamom po vsej državi kaznoval slabe plačnike, goljufe na spletu in plagiatorje na fakultetah. Kaj natančno čaka Kitajsko prihodnje leto, pa še sami kitajski voditelji, ki bodo o tem odločali in jim ni jasno, kaj sploh hočejo, ne vedo. Vse je stvar razprave. Kljub temu so lani kitajska sodišča izdala kar 17,5 milijona prepovedi uporabe letala in 5,5 milijona prepovedi uporabe hitrega vlaka. Tako kažejo uradni podatki kitajskih oblasti. Kitajska igralka Michelle Yena na primer ni smela na letalo, ker je klevetala nekdanjo ljubico svojega partnerja. Potem ko se je opravičila, ji je sodišče odpravilo prepoved letenja.
Eden od pilotnih projektov socialnega kredita je tudi v 11-milijonskem Suzhouju (pri Šanghaju), kjer lahko vsak na spletu ugotovi, koliko ima točk. V neki vasi vzhodno od Pekinga pa so vaščani na vrata svojih domov dobili oznako, v katero kategorijo »zaupanja vrednih državljanov« sodijo. Zaradi protestov prebivalcev so morali te oznake umakniti.
